-
λοιπός 3 (λείπομαι) zapuščen, zaostal, preostal, preživeč, bodoč, οἱ λοιποί ostali, drugi; τὸ λοιπόν (pre)ostali del, ostanek, ostali čas, bodočnost, τὴν λοιπήν (sc. ὁδόν) ostalo pot; adv. τὸ λοιπόν, τοῦ λοιποῦ (χρόνου) v ostalem, nadalje, sicer, odslej, potem, pozneje, v bodoče, v bodočnost; NT act. ap. 27. 20 = ἤδη že.
-
Λουσιάτης, ου, ὁ ali Λουσιεύς, έως, ὁ prebivalec mesta Λουσοί, οἱ v Arkadiji.
-
λουτρόν, τό, ep. λοετρόν pogosto pl. (λούω) 1. kopanje; kopel, kopališče Ὠκεανοῖο v Okeanu, νυμφικόν kopanje (ženina ali neveste) na poročni dan. 2. pitni dar (ki so ga izlivali na grob umrlih), spravna daritev. 3. krst NT.
-
λούω [Et. iz λόϜω, lat. lavare (iz lovare), lutor, lustrum, nem. Lauge. – Obl. fut. λούσω, aor. ἔλουσα, pass. pf. λέλουμαι, aor. ἐλούθην; praes. λοῦμεν, λοῦτε, λοῦσιν, impf. ἐλοῦμεν, pass. λοῦμαι, λοῦται, λοῦνται, λοῦσθαι, λούμενος; ep. λόω, λοέω, impf. λόε, λόεον, fut. λοέσσομαι, aor. λοέσσαι, λοέσσας, λοέσσατο, λοεσσάμενος, NT pf. λέλουσμαι] 1. act. umivam, kopljem, λουτρόν pripravljam komu kopel; τινὰ ἁγνὸν λουτρόν umijem koga v sveti vodi. 2. med. umivam se, kopljem se θερμῷ, ἔν τινι, τινός, ἀπό τινος v čem, iz česa.
-
λοχάω in med. (λόχος) 1. intr. sem skrit, ležim v zasedi, skrijem (uležem) se v zasedo. 2. trans. prežim na koga, zalezujem koga (v zasedi) τινά, zasedem ὁδόν.
-
λοχίζω (λόχος) 1. razdeljujem v stotnije, postavljam v bojni red. 2. postavljam v zasedo, napadam iz zasede; λοχισθέντες iz zasede napadeni.
-
λόχος, ὁ (gl. λέχος) 1. ležišče, zaseda, skrivališče πυκινός, κοῖλος(o trojanskem konju), ξύλινος o sovražnih ladjah, λόχονδε v zasedo. 2. bivanje v zasedi, prežanje na koga, prekana γέροντος. 3. a) lohos, oddelek pešcev, ki je štel okrog 100 mož, stotnija, bojna vrsta, τὰ ὅπλα τίθεμαι εἰς λόχον postavljam se, stopam v bojno vrsto, ὄρθιοι λόχοι hribovske (strme) stotnije, stotnije (čete) v koloni; b) četa, množica.
-
λῡγ-ρός 3 (lat. lugeo) ep. poet. 1. žalosten, bridek, poguben, pogubonosen, beden, nesrečen. 2. bojazljiv, slab (v boju), τὰ λυγρά poguba, nesreča, žalost.
-
Λῡδία, ἡ pokrajina na zapadu Male Azije z glavnim mestom Sardami; preb. ὁ Λῡδός; adi. Λῡ́διος in Λῡδός 3, adv. Λυδιστί v lidijskem jeziku, v lidijskem tonovem načinu.
-
Λυδίας, ου, ὁ, ion. Λυδίης reka v Makedoniji.
-
Λύκαιον, τό (sc. ὄρος) gorovje v južni Arkadiji, posvečeno Zevsu; Λύκαια, τά praznik likejskega Zevsa, ki se je obhajal z bojnimi igrami.
-
Λυκᾱονία, ἡ pokrajina v Mali Aziji; preb. Λυκάονες, οἱ.
-
Λύκειον, τό gimnazij v Atenah blizu Apolonovega svetišča.
-
λυκη-γενής 2 (λυκ, γεν) ep. v svetlobi rojen, jasnoroden (Apolonov pridevek).
-
Λυκία, ἡ 1. pokrajina v Mali Aziji. 2. pokrajina na reki Ajsepu; adi. Λύκιος 3, preb. οἱ Λύκιοι; adv. Λυκίηθεν iz Likije, Λυκίηνδε v Likijo.
-
λυκιο-εργής 2 (ἔργον) ion. v Likiji narejen, po likijsko izdelan.
-
Λυκοῦργος, ὁ, ep. Λυκό-οργος, ὁ 1. kralj Edoncev v Trakiji, Bakhov sovražnik. 2. spartanski zakonodajalec. 3. atenski govornik, Demostenov vrstnik.
-
λῡ́μη, ἡ (gl. λῦμα) 1. grdo ravnanje, zasramovanje, sramota, ἐπὶ λύμῃ v pogubo, v sramoto, v osramočenje. 2. poguba, škoda, nesreča, pohabljenje, αἰσχρῶς λύμῃ διακείμενος ostudno pohabljen.
-
λῡπέω [fut. λυπήσω, med. pass. fut. λυπήσομαι, ion. λυπηθήσομαι, aor. ἐλυπήθην, pf. λελύπημαι] 1. act. (u)žalostim, raz-, užalim; stiskam, nadlegujem, mučim, škodujem, vznemirjam, jezim, žalim, tiščim θώραξ, τί με λυπεῖ τοῦθ' ὅταν kaj me briga (škoduje), ako. 2. pass. sem žalosten, žalujem, jezim se, sem v skrbeh, sem nejevoljen, τινί na koga, ἐπί τινι, πρός, διά τι črez kaj, λύπην λυποῦμαι muči me bolečina, skrbi, boli me kaj.
-
Λυρνησσός, ἡ mesto v Troadi.