Franja

ἄνω-θεν adv. 1. a) od zgoraj, z neba, od vrha, iz višine, ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal NT; iz notranje dežele; b) včasih na videz = ἄνω, οἱ ἄνωθεν borilci na krovu. 2. o času: od začetka, spočetka, od nekdaj, od konca, οἱ ἄνωθεν pradedje, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. 3. NT iznova, vnovič; tudi s πάλιν.

ἀξίνη, ἡ [Et. lat. ascia, tesača (iz acsia), sor. nem. Axt] ep. (bojna) sekira.

ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.

ἀοσσητήρ, ῆρος, ὁ [Et. od ἀοσσέω pristopim, pomagam; iz sm̥ (ἀ cop.) + soqvjejō; sor. z lat. sequor, socius (iz soqvjos)] ep. pomočnik, branitelj.

ἀπ-αισχῡ́νομαι pass. [s fut. med. ἀπαισχυνοῦμαι] iz sramu odstopim (odjenjam) od česa.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἀπ-άνευθε(ν) ep. 1. adv. iz dalje, od daleč, daleč proč, vstran, posebej. 2. praep. z gen. daleč od; θεῶν brez vednosti, v nenavzočnosti.

ἅ-πᾱς, πᾱσα, πᾱν [Et. ἅ (sm̥) + πᾶς] celoten, ves, vse skupaj; vsak, pl. vsi; ἀργύρεος ἅπας ves srebrn, iz čistega srebra; αἱ ἅπασαι νῆες vse ladje (skupaj), πεδίον ἅπαν sama ravnina; τὴν ἐναντίαν ἅπασαν ὁδόν povsem nasprotno pot; ἐξ ἅπαντος na vsak način, ἐς ἅπαν popolnoma, povsem, ὁ ἅπας ἀνήρ vsak mož.

Ἀπειραίη, ἡ ep. Apejrejka, Ἀπείρηθεν iz Apejre.

ἀπειρία, ἡ (ἀ-πειρος) nevajenost, neizkušenost, nevednost; ἀπειρίᾳ, ὑπ' ἀπειρίας, δι' ἀπειρίαν iz nevednosti.

ἀ-πείρων ep. poet. 1. (πέρας) brezkrajen, neizmeren, ὕπνος zelo dolg, δεσμοί iz katerih se ne more uteči, nerazvezljiv. 2. (πεῖρα) neizkušen, nevešč.

ἀπ-ελαύνω, ἀπ-ελάω [gl. ἐλαύνω; imper. ἀπέλα, impf. ἀπήλαον] 1. act. a) trans. odženem, preženem, spodim, odpeljem (ἀπό) τινος, odvzamem τινὶ φόβον; odpravim εἰς τόπον, izključim ἀρχῶν; b) intr. (στρατόν) odkorakam, odrinem dalje, odidem, (ἵππον) odjašem ἔς τι, παρά τινα. 2. pass. in med. a) pode me od česa, umikam se, pregnan sem iz česa τινός; τῆς φροντίδος odvzemo mi skrb = misel na kaj mi je tuja; b) odstopiti moram od česa, odreči se moram τινός.

ἀπ-εμπολάω prodajam; χθονός odpeljem, odstranim z zvijačo iz dežele.

ἀπ-ισόω (iz)enačim, poravnavam.

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.

ἀπο-βαίνω [aor. ἀπέβην in ἀπέβησα, aor. mixt. ἀπεβήσετο, tudi v tmezi] 1. odidem, odhajam, πρὸς Ὄλυμπον, μετ' ἀθανάτους; grem doli, stopam z ladje na suho, izkrcam se εἰς τὴν γῆν, νηός, ἐκ τῶν νεῶν. 2. dogodim se, pokažem se, postanem, pripetim se, izpolnim se; τὸ ἀποβαῖνον izid, uspeh, τὰ ἀποβησόμενα bodoči dogodki, ἐλπίδες se ne izpolnijo; impers.: zgodi se, pripeti se, ἀποβήσεταί μοι τοῦτο εἰς σωτηρίαν to mi bo v zveličanje NT. 3. trans. aor. 1 act. spravim iz ladje, postavim na suho, izkrcam.

ἀπο-βάλλω 1. odvržem, vržem proč, zametavam, odlagam orožje, slečem obleko; zavržem, iztiram; ὀμμάτων ὕπνον odpodim spanec iz oči; δάκρυ pustim teči, prelivam; ἐς πόντον odrinem, odpeljem se na morje. 2. gubim (blago), izgubim τὴν τυραννίδα; τὸ ἀξιόπιστον εἶναι zaupanje; pozabim.

ἀπο-βλαστάνω poet. [aor. -έβλαστον] iznikam, izhajam iz česa, rodim se τινός.

ἀπο-βλύζω ep. bljuvam, pljuskam, izlivam (vodo iz ust).

ἀπο-δέρω, ion. -δείρω odiram, devljem iz kože.