Franja

τύχη, dor. τύχᾱ, ἡ (τυγχάνω) 1. kar doseže človek po božji naredbi, uspeh, sreča εἰ ἡ τύχη ἐπίσποιτό μοι, θείᾳ τύχῃ, ἐκ θείας τύχης po božji odredbi (volji), σὺν τύχῃ (πρόσφερε) brez skrbi. 2. kar človeka zadene: usoda, slučaj, nezgoda, sreča, nesreča; pl. slučaji (izpremembe) usode, dogodki, τῆς τύχης oj nesreče! preklicano! ἐπὶ τύχῃσι χρηστῇσι ob ugodnih znamenjih, ἀναγκαία τύχη suženjska usoda, sužnost, ἐξ ἀναγκαίας τύχης nasilne smrti (po neizprosni usodi), ἐν τύχῃ γέ τῳ s kako srečno besedo, ἀγαθῇ τύχῃ na srečo, v božjem imenu, ἐν τύχῃ γίγνεταί τινι uspeh je dvomljiv; τύχῃ, κατὰ τύχην, ἀπὸ, ἐκ τύχης slučajno, po naključju, ἐν τυχῃ srečno. 3. ἡ Τύχη boginja sreče.

ὑβρίζω [fut. ὑβριῶ, aor. ὕβρισα, pf. ὕβρικα, pass. pf. ὕβρισμαι, aor. ὑβρίσθην, fut. ὑβρισθήσομαι] 1. intr. sem ali postanem prevzeten (ohol, ošaben), sem (pre)drzen; ravnam (pre)drzno (nasilno), govorim prevzetno, živim razuzdano (razkošno), trošim, zapravljam; o živalih: podivjam, zdivjam (tudi o deroči reki); περί, πρός τινα grešim proti komu, očitam komu kaj. 2. trans. ravnam prevzetno (sramotno) s kom εἴς τινα, razžalim τινά, grdo ravnam s kom, mrcvarim, (o)skrunim, sramotim, onečastim τινά, τί; pass. trpim sramoto, grdo se ravna z menoj, ὑβριζόμενος ἀποθνῄσκει umira vsled grdega ravnanja, στολὴ οὐδὲν ὑβρισμένη ne preveč gizdava (sijajna) obleka.

ὑδραίνω [aor. ὕδρᾱνα, ep. ὕδρηνα, med. ὑδρηνάμην] 1. act. namakam, škropim s sveto vodo, χοάς izlivam komu pitni dar. 2. med. umivam se, kopljem se.

ὕδωρ, ατος, τό [Et. kor. ud, wed, slov. voda, nem. Wasser (got. watō), lat. unda] 1. voda, vodovje, plovna voda Tuk. 6, 42; πλατὺ ὕδωρ morje; pot, znoj ἐν ὕδατι βρέχομαι; ὕδωρ πίνω pijem vodo, sem trezen (s tem so hoteli označiti pustega človeka); ἐν ὕδατι γράφω (o brezplodnem delu). 2. dež(evnica) = ὕδωρ ἐξ οὐρανοῦ, ὕδωρ (ἐπι)γίγνεται dež gre, dežuje. 3. voda v vodni uri (κλεψύδρα), ἐν τῷ ἐμῷ ὕδατι δειξάτω naj dokaže v meni odmerjenem času. 4. pren. ὕδωρ ζῶν, τῆς ζωῆς živa voda NT.

ὑμνέω (ὕμνος) [fut. ὑμνήσω itd.; ion. pt. pr. fem. ὑμνεῦσα, pass. pf. 3 pl. ὑμνέαται] 1. a) (za)pojem pesem ὕμνον, παιᾶνα; b) slavim s pesmijo, opevam, slavim, poveličujem, častim, ἃ τὴν πόλιν ὕμνησα kar sem hvalil na naši državi. 2. a) tožim, togujem κακά; b) zmerjam, preklinjam ἀπιστοσύναν. 3. vedno govorim o čem, imam vedno na jeziku, τὸ ὑμνούμενον ἀεί stara pesem.

ὑό-πρῳρος 2 (πρῷρα) ναῦς s sprednjim krnom, ki je bil kakor prašičev rilec navzgor zavit.

ὑπ-άρχω [fut. ὑπάρξω, pt. pf. pass. ion. ὑπαργμένος] 1. začnem, pričnem, dam prvi povod, sem prvi, ἀδικίης prvi delam krivico, τινός, τί, τινί s čim, τινὰ ἄδικα ποιῶν storim komu prvi krivico; οἷσπερ καὶ οἱ Λακεδαιμόνιοι ὑπῆρξαν s čimer (t. j. krivičnim ravnanjem) so tudi L. začeli; pass. ὑπῆρκτο αὐτοῦ začelo se je bilo s tem (z gradbo) že prej; τὰ ἐκ πατρὸς εἰς ὑμᾶς ὑπηργμένα kar je storil moj oče za vas. 2. a) izviram, nastanem, pridem komu v delež, zadenem koga εὔνοια παρά τινος, κλαύμαθ' ὑπάρξει τοῖς ἄγουσιν kazen bo zadela, πᾶσι ὑπάρχει τὸ μισεῖσθαι; b) sem, nahajam se, sem pri rokah (na razpolago), obstojim, sem gotov (pripravljen), τοιούτων ὑπαρχόντων dasi obstoje taki razlogi; ἃ δ' ὑπάρξαι δεῖ παρ' ὑμῶν za kar morate vi poskrbeti; τοὺς ὑπάρχοντας ἕκαστοι πολίτας vsak svoje državljane, προποιηθεῖσαι ὑπῆρχον bile so na razpolago, ker so bile prej zgrajene, τὰ δ' ἄλλα ὑπάρχει ostalo je izgotovljeno; pogosto = εἶναι: βέλτιστον ὑπάρχει, εὐμάρεια πόρου ὑπάρχει; τῷ χωρίῳ zapovedujem, vladam; c) sem koristen (naklonjen), sem na uslugo, pomagam komu τινί, χρείαν donašam korist; pt. ὑπάρχων pričujoč, sedanji, obstoječ, pri rokah; τὰ ὑπάρχοντα kar imam, imetje, premoženje NT; sredstva, (ugodne) razmere; pass. τὰ παρὰ τῶν θεῶν ἡμῖν ὑπηργμένα to, kar se nam je od bogov podelilo. 3. impers. ὑπάρχει (μοι) tako je, mogoče je, dovoljeno (mi) je, imam, pripade mi kaj, doleti me, v moji moči (oblasti) je, οὐχ ὑπάρχει εἰδέναι ni mogoče vedeti, ὑπάρχει σε μὴ γνῶναί τινα tako je, da te nihče ne pozna, ὡς ὑπῆρχε kakor je bilo ravno mogoče, ὡς ὑπάρχον μοι ker mi je bilo mogoče; ὑπάρχον ὑμῖν πολεμεῖν ker se morete (smete) vojskovati; s pt. ἐθέλοντας ὑπάρχειν = ἐθέλειν; slično: εἰδότας, ἐγνωσμένους; z inf. ἐπιχώριον εἶναι ὑπῆρχε navada je bila v oni deželi.

ὑπ-ασπίδιος 2 ep. poet. pod ščitom; s ščitom pokrit; neutr. pl. kot adv.

ὑπασπιστής, οῦ, ὁ ščitonosec, oproda, telesni stražnik; s ščitom oborožen.

ὑπ-είκω [fut. ὑπείξω itd., ep. praes. ὑποείκω, impf. ὑπόεικον, fut. med. ὑποείξομαι, aor. ὑπόειξα, cj. 1 pl. ὑποείξομεν, vzpor. obl. ὑπεικάθω] 1. umikam se, izogibljem se, odstopam, odhajam, τινός od česa, τινὶ ἕδρης vstanem pred kom s sedeža, dam prostor komu, χεῖρας ubežim, uidem, πρός τι nagibam se k čemu. 2. pren. vdajam se, uklonim se, odjenjam, odneham, popustim, sem podložen, pokoravam se, τινί τι komu v čem; λόγων τινί dovoljujem, prepuščam komu prvo besedo; s pt. χωόμενος neham se srditi.

ὑπ-έκκαυμα, ατος, τό snov, s katero se (pod)kuri, gorivo, netivo; mik, izpodbuda, bodrilo.

ὑπ-εκκομίζω 1. act. skrivaj odnesem, odpeljem, odstranim. 2. med. odnesem skrivaj kaj svojega, spravljam svoje v varnost, jemljem skrivaj s seboj.

ὑπέρ, v anastrofi ὕπερ, ep. ὑπείρ [Et. sor. ὑπό, ὑπέρα; nem. (der) obere, lat. super, supernus (iz s + upero-)] A adv. poet. v obrambo (sc. γῆς Sof. Ant. 518); še več, še bolj (NT 2 Kor. 11. 23). B praep. I. z gen. 1. krajevno na vprašanje kam? in kje? a) črez, nad, na στέρνον ὑπὲρ μαζοῖο, οἱ Σικελοὶ οἱ ὑπὲρ τῶν ἄκρων na višinah, τὸ οὖρος τὸ ὑπὲρ τῆς Τεγέης ki se dviga nad Tegejo, στῆ δ' ὑπὲρ κεφαλῆς nad glavo (pri glavi), χιτωνίσκους ἐνδεδύκεσαν ὑπὲρ γονάτων nad koleni so bili oblečeni v; b) onkraj, onostran ὑπὲρ πόντου, ὑπὲρ Χερρονήσου. 2. pren. a) za, v obrambo, v korist ὑπὲρ νεῶν τεῖχος ποιήσασθαι, μάχομαι, κινδυνεύω, βοηθέω, θνῄσκω, λέγω ὑπέρ τινος, ἐκατόμβην ῥέζω ὑπέρ τινος; εἰμὶ ὑπέρ τινος sem na strani koga NT; b) namesto (v imenu) koga ἀποκρίνομαι, ἐρωτάω, προλέγω, αἰσχύνομαι ὑπέρ τινος; c) zavoljo, zaradi αἰτιᾶται ἐμὲ ὑπὲρ τὸῦ πολέμου, εὐδαιμονίζω τινὰ ὑπέρ τινος, φοβέομαι, φροντίζω, δίκαν δίδωμι ὑπέρ τινος; d) pri λίσσομαι ὑπέρ τινος; ὑπὲρ τοῦ z inf.: zato, da; e) (= περί) o αἴσχε' ἀκούω ὑπὲρ σέθεν, διαλέγομαι ὑπέρ τινος, τὰ λεγόμενα ὑπέρ τινος; f) bolj nego, nad τὰν ἔκπαγλα τιμᾷς ὑπὲρ πασᾶν πόλεων. II. z acc. nad, preko, črez, onkraj 1. kraj.: ὑπείρ ἅλα κίδναται ἠώς, ὑπὲρ ὦμον ἀριστερὸν ἤλυθ' ἀκωκή; βαδίζω ὑπὲρ Πύλας, ὑπὲρ γῆν nad zemljo, οἰκέω ὑπὲρ Ἑλλήσποντον. 2. čas.: ὑπὲρ τὰ στρατεύσιμα ἔτη γέγονα prekoračil sem leta, ki so vojaščini podvržena; včasih = pred ὁ ὑπὲρ τὰ Μηδικὰ πόλεμος. 3. pri določilih mere in pri števnikih: a) črez, nad, več (bolj) nego, ὑπὲρ δύναμιν črez moč, ὁ φιλῶν πατέρα ὑπὲρ ἐμέ bolj kot mene NT, ὑπέρ ἄνθρωπον φρονέω več si domišljam nego bi si kot človek smel, ὄνομα ὑπὲρ τοὺς πολλοὺς ἔχω imam ime, ki nadkriljuje druge; εἴ τι ὑπὲρ τὴν ἑαυτοῦ φύσιν ἀκούει ako kaj sliši, kar presega njegove zmožnosti (moči); ἔπεσον ὑπὲρ διακοσίους ἄνδρας padlo je nad dvesto mož, ὑπὲρ ἥμισυ nad polovico; b) proti: ὑπὲρ μοῖραν (μόρον, αἶσαν) proti usodi (zoper usodo), ὑπὲρ θεόν proti božji volji, ὑπὲρ τὴν ἀξίαν proti zaslugi, ὑπὲρ τὴν ἐλπίδα proti pričakovanju.

ὑπέρ-αντλος 2 (ἄντλος) poet. prepoln, preobložen s čim τινί.

ὑπερ-ασπίζω pokrivam (branim) s ščitom, ščitim koga τινός.

ὑπ-ερείδω podlagam kot oporo τί τινι, podpiram s čim.

ὑπερ-έχω, ὑπειρ-έχω [gl. ἔχω; ep. impf. ὑπείρεχε, aor. 2 iter. ὑπερέσχεθον] 1. trans. držim kaj nad kom, χεῖρα (ς) branim, ščitim τινός, τινί. 2. intr. a) presegam, prekašam, nadvladujem, zajamem (sovražnika), nadkriljujem, sem odličen, odlikujem se τινός; τί, κατά τι, τινί s čim; o zvezdah: vzhajam, prisijem; τὸ ὑπερέχον prednost, preobilnost NT; b) visim črez kaj, molim nad kaj, stojim iznad česa, τὸ ὑπερέχον kar moli nad kaj, ἡ ὑπερέχουσα πέτρα štrleča stena.

ὑπερ-καταβαίνω ep. stopim s česa črez kaj, skočim črez kaj, preskočim kaj τί.

ὑπερ-φέρω (gl. φέρω) 1. nosim, prenašam, spravljam preko česa, črez kaj, τὰς ναῦς τὸν ἰσθμόν; pass. premikam se črez kaj. 2. intr. molim črez kaj, odlikujem se, presegam, nadkriljujem, prekašam, τινός koga, τί kaj (s čim), τινί s čim.

ὑπνομαχέω (μάχομαι) borim se s spanjem, upiram se spanju.