Franja

Zadetki iskanja

  • ὑπο-μιμνῄσκω, dor. ὑπομιμνᾱ́σκω [aor. ὑπέμνησα, dor. ὑπέμνᾱσα] 1. act. a) spominjam koga česa, pokličem v spomin, jemljem v misel, omenjam τινά (περί) τινος, τινά τι, τί kaj; b) opominjam, svarim τινά τινος, τινά τι, inf. 2. pass. spominjam se, pomnim τί, ὅτι, τινός NT.
  • ὑπο-νοέω mislim pri sebi, slutim, zdi se mi NT; sumim, sumničim, imam na sumu; domnevam, menim, pričakujem NT; sklepam iz česa, uganem διάνοιαν, τί, acc. c. inf., ὡς, ὅπως, τῶν λεγόντων ὡς sumim, da govorniki.
  • ὑπο-πετάννῡμι ep. (v tmezi) [aor. pt. ὑποπετάσας] spodaj pogrinjam τί.
  • ὑπο-πῑ́πτω padam, spuščam se na kolena, uklonim se, τινί zapadem, εἴς τι zabredem, zaidem v kaj, naletim na.
  • ὑπο-πτεύω [ὑπ-όπτης; impf. ὑπώπτευον] 1. act. a) domnevam, slutim; sumim, sem nezaupen, bojim se τί, τινά, εἴς τινα, μή; b) imam koga na sumu, sumim koga, gledam nezaupno koga (kaj) τινὰ ὡς, smatram za sumljivo ὅλον τὸ πρῆγμα. 2. pass. sem na sumu, sumničijo me, bojé se me; ὡς ὑπωπτεύετο kakor so sumili, ὁ λόγος ὑποπτεύεται εἴς τι govor se smatra za kaj.
  • ὑπ-όρνῡμι [aor. 1 ὑπῶρσα, 2 ὑπώρορον, pf. ὑπόρωρα, plpf. ὑπορώρειν; kor. aor. med. ὑπῶρτο] 1. trans. (polagoma) vzbujam, obujam, povzročujem τί. 2. intr. in med. hkrati nastajam, se vzdigujem, se začenjam.
  • ὑπο-σημαίνω 1. dajem znamenje, zapovedujem z znamenjem τί. 2. dajem skrivaj znamenje, kažem na, naznanjam διαφοράν.
  • ὑπο-σσείω ep. = ὑπο-σείω spodaj vrtim (sučem) τί.
  • ὑπο-στορέννῡμι [inf. aor. ep. ὑποστορέσαι], ὑπο-στόρνῡμι, ὑπο-στρώννῡμι NT ὑπο-στρωννύω raz-, pogrinjam, podgrinjam kaj pod čim τί τινι, postiljam; med. pogrinjam sebi.
  • ὑπο-στρέφω (tudi v tmezi) [aor. pass. pt. ὑποστρεφθείς] 1. act. trans. (za)obrnem, okrenem, zakrenem ἵππους, ἅμιλλαν. 2. intr. act. in pass. okrenem se, obračam se, vračam se Ὄλυμπον, ἔς τι, ἐπί τι; pos. a) polagoma se umikam, spustim se v beg; b) izognem se (odgovoru), zasučem govor; c) brigam se, skrbim za kaj τινός.
  • ὑπο-τείνω (gl. τείνω) ὑπο-τανύω 1. razpenjam, razprostiram, razgrinjam, polagam pod čim τί. 2. pren. a) držim kaj pred kom, molim nasproti, ponujam, vzbujam nado na kaj, obetam (tudi med.); b) vzbujam, povzročujem, pomnožujem ὀδύνας; c) med. zastavljam komu vprašanje τί τινι.
  • ὑπο-τίθημι [gl. τίθημι, ep. aor. med. imp. 2 sg. ὑπόθευ, tudi v tmezi.] I. act. 1. a) postavljam, polagam pod kaj, podlagam, podstavljam κύκλα πυθμένι; b) delam (gradim) temelj, jemljem za temelj, ὑπόθεσιν vzamem za podlago, ὤμους sprejemam kaj na svoje rame; c) ἐλπίδας vzbujam (dajem) upanje, ἰσχύν dajem; εὐπραγίαν obetam, obljubujem. 2. izročam, dajem (v zastavo), zastavljam τὸ ἐνέχυρον; τράχηλον svoje življenje NT. 3. mislim si, domnevam. 4. vcepim, vdahnem kaj τέχνας. II. med. 1. podlagam si kaj, postavljam si kaj kot temelj (načelo), jemljem za predmet razprave, trdim kaj. 2. mislim si, predstavljam si, predočujem si kaj, sklepam; lotevam se česa, nameravam kaj. 3. grem na roko, pripomorem komu do česa, nasvetujem, svetujem βουλήν, ἔπος; pomagam, opominjam, naročam NT; ukazujem, τινί komu, τί, inf., ὅπως.
  • ὑπο-τρέχω [aor. ὑπέδραμον] 1. tečem, utečem izpod (vzdignjene) roke ὑπό τι, τινί; pritečem h komu τινί, νησίον jadram mimo, zanese me na (otočič) NT. 2. dirjam za kom, prehitim v teku koga in ga ujamem λῃστάς. 3. uležem se na kaj τινί, prikupim se, priliznem se.
  • ὑπουργέω (ὑπουργός) 1. služim, strežem, pomagam, ustrezam, ugajam komu, lotim se s kom dela τινί. 2. izvršujem, storim, narejam komu kaj τί, οἱ ὑπουργοῦντες pomočniki, τὰ ὑπουργημένα kar smo komu storili.
  • ὑπο-φέρω [gl. φέρω, ion. aor. ὑπήνεικα] 1. (od)nesem izpod česa, odpeljem, odvedem, rešim (iz nevarnosti) τινά; pren. premaknem, zmešam ἑορτάς, zapletem, zapeljujem. 2. vozim, peljem navzdol; πληγήν udarim od zgoraj; pass. a) plovem, vozim se po reki navzdol τῷ ποταμῷ, drevim doli črez drn in strn; b) dam se zapeljati πρός τι; skrit sem pod čim, izgubim pogum, propadem. 3. držim kaj nasproti; a) ponujam σπονδάς; b) izgovarjam se s čim μῆνας; c) vzbujam ἐλπίδα. 4. nosim za kom ὅπλα. 5. pren. prenašam, trpim τί NT.
  • ὑπο-φεύγω (tudi v tmezi) skrivaj ubežim, uidem, pobegnem, umaknem se τινά, τί.
  • ὑπο-χέω in med. [χέω, aor. ep. ὑπέχευα] 1. sipljem, naspem, nasteljem kaj pod čim τὶ ὑπό τινι; φύλλα ὑποκέχυται listje je nasuto ali nastlano. 2. razgrinjam, razprostiram kaj pod čim τὶ ὑπό τινος. 3. nalivam med kaj, φυσιολογίαν dajem; povzročam, prizadevam, ἀπιστίη ὑπεκέχυτο αὐτῷ na tihem je dvomil, ni mogel verjeti.
  • ὑπο-χρῑ́ω spodaj po-, namažem, lepotičim se τί.
  • ὑστερέω, ὑστερίζω (ὕστερος) 1. a) sem poznejši, prihajam pozneje (prepozno) τινός, zakasnim se, zapoznim se, τινί pridem prepozno h komu, τῆς μάχης ἡμέραις πέντε pridem pet dni po bitki, zamudim za pet dni bitko ἁπάντων v vsem, τὸ εἰδέναι izvem kaj zadnji (prepozno), τῶν καιρῶν zgrešim, zamudim ugodni čas, κραυγὴ οὐδὲν ὑστερίζουσα τοῦ λαγώ krik, ki ne zaostaja za zajcem (čim bolj se zajec oddaljuje, tem bolj kriče lovci, tako da se zdi, da mu slede lovci v vedno enaki razdalji); b) z dat.: zapoznim se v čem διώξει. 2. pren. a) zaostajam za kom, sem manjši τινός NT; b) treba mi je česa τί, zmanjka mi česa οἴνου, stradam NT. 3. pass. trpim pomanjkanje, živim v pomanjkanju, manjka mi česa NT.
  • ὕστερος [Et. iz ὕσ-τερος, got. ūt = stvn. ūz = aus, heraus, lat. us-que] 1. o prostoru in času: bolj zadaj, bolj zadnji, naslednji, drugi, poznejši, pozneje, τινός za kom, γένει mlajši; tudi = δεύτερος Il. 16, 479; ὑστέρῳ pozneje, prepozno; ὑστέρας ἔχω πώλους zadržujem, ὕστερος ἔρχομαι pridem prepozno; ὕστερος ὑπομένω ostanem zadaj, zaostanem, ὕστεροι ἀφίκοντο τῆς συμβολῆς prišli so po bitki, ὕστερος τούτων za temi dogodki. 2. nižji, slabši, zaostajajoč, slabotnejši γυναικός, οὐδενὸς ὕστερος kdor za nikomer ne zaostaja, γνώμῃ v modrosti, πάντα ὕστερά ἐστι vse je manj važno. 3. adv. ὕστερον, ὕστερα, ἐν ὑστέρῳ, ἐς ὑστέρης, ἐς (τὸ) ὕστερον pozneje, v bodoče, potem, zatem, naposled, ὕστερον τούτων za temi dogodki, ἐν ὑστέρῳ τίθεμαί τι manj cenim kaj.