Franja

ὑπο-δέχομαι, ion. ὑπο-δέκομαι [aor. ὑπεδεξάμην, pt. ὑποδεχθείς; kor. aor. ὑπεδέγμην, 2 sg. ὑπέδεξο, 3 sg. ὑπέδεκτο, inf. ὑποδέχθαι, pt. ὑποδέγμενος] 1. a) sprejemam κόλπῳ, jemljem pod streho, pogostim, vabim k sebi πῆμα ὑποδέχεταί τινα žalost čaka koga; b) (sovražno) napadam, postavim se nasproti komu, postavim se v bran, upiram se; c) zanosim, spočnem. 2. a) jemljem nase, prevzemam, podvzemam, prenašam, (pre)trpim τί; b) obetam, ponujam se; dovoljujem, priznavam, odobravam, trdim. 3. mejim na kaj, dotikam se česa θάλασσα πρός τι.

ὑπο-δῡ́νω ion. ὑπο-δύομαι intr. [fut. ὑποδῡ́σομαι, aor. ὑπέδῡν, pf. ὑπο-δέδῡκα; ep. fut. 2 sg. ὑποδύσεαι, aor. mixt. 3 sg. ὑπεδῡ́σετο] 1. potapljam se pod kaj; a) grem (lezem, smuknem, skrijem se) pod kaj, grem ali vderem v kaj; b) počenem, sklonim se, pripogibam se pod kaj, jemljem kaj nase τὸν μὲν ὑποδύντε φερέτην; c) oblečem spodaj, podoblečem si kaj, podobujem si kaj pod kaj τί τινι; d) prikradem se, prilezem, izkušam priti komu do živega; e) lotevam se česa, izvršujem, jemljem nase, začenjam πόλεμον; f) izpreletim, obidem γόος; g) prilizujem, prikupim se komu τινά. 2. prihajam izpod česa (na vrh) pomolim iz (vode), prilezem izpod česa θάμνων; pren. izkopljem se iz česa, osvobodim se česa κακῶν.

ὑπο-ζεύγνῡμι 1. act. zapregam, vpregam τί. 2. pass. poet. (z aor. inf. ὑπο-ζυγῆναι) vprežem se, prevzamem πόνῳ.

ὑπο-καίω ion. podžigam, sežigam kaj τί.

ὑπο-κάμπτω (tudi v tmezi) ep. upognem, zavijem pod kaj τί.

ὑπο-κρῑ́νομαι med. 1. izrekam na vprašanje svojo sodbo, odgovarjam, odvračam. 2. tolmačim, razlagam τί (sanje). 3. sem igralec, igram, pretiravam kakor igralec; hlinim se, delam se NT.

ὑπο-λαμβάνω (gl. λαμβάνω) 1. spodaj primem (zgrabim), primem pod pazduho, podpiram αὐλητρίς, jemljem na hrbet, naprtim si τινά; τινὰ ἀπὸ τῶν ὀφθαλμῶν jemljem izpred oči NT; pren. a) sprejemam gostoljubno, jemljem v varstvo (v svoje okrilje) τοὺς φεύγοντας; b) (sovražno) napadam, popadem, zgrabim; αὐτά obdolžim radi tega; c) primem, ulovim ναῦς; d) skrivaj (od)jemljem, odtegujem, izmikam ὅπλα, izneverim ναύτας; δῆμον izkušam pridobiti; e) pren. napadem, zalotim, popadem χειμών, μανία, λοιμός, νόσος, δυσχωρία ὑπέλαβε αὐτούς prišli so v težaven kraj. 2. a) (po)primem za besedo, sežem v besedo, prekinem koga v govoru λόγον, μεταξύ, odgovorim, odvrnem; b) sprejmem predlog λόγον, menim NT, mislim, slutim; smatram, imam za kaj ἔρωτά τι; c) umem, razumem ὀρθῶς. 3. sledim, nastopam, ναυμαχίη ὑπολαβοῦσα sledeča pomorska bitka, λοιμὸς ὑπολαβών temu sledeča kuga.

ὑπο-λογίζομαι med. [adi. verb. ὑπολογιστέον] upoštevam, jemljem v poštev, uvažujem kaj, oziram se na kaj, mislim na τί.

ὑπό-λογος¹ 2 (λόγος) kar pride v poštev, kar se upošteva, na kar se gleda, ὑπόλογόν τι ποιοῦμαι gledam, oziram se na kaj.

ὑπο-μένω 1. a) (za)ostanem ἔν τινι, οἱ ὑπομένοντες ki so ostali (= ki niso zbežali); τὸ ὑπομένον preostanek; ostanem na svojem mestu, vztrajam, ostanem pri življenju Her. 4, 149; ἐν ὁδῷ mudim se na potu; b) čakam, počakam, pričakujem τινά, οὐκ ὑπέμεινε γνώμεναι ni pa čakal, da bi ga spoznali, ni se dal spoznati, ὅσα ἡμᾶς ὑπέμενεν ki so nas čakala. 2. čvrsto stojim, ne bežim, uprem se, ustavim se τινὰ τὰς χεῖρας προσφέροντα, ἐρωὴν Πηνελέωο, Πάτροκλον, ὑπομενέουσι χεῖρας ἐμοὶ ἀνταειρόμενοι drznili se bodo, se proti meni v bran postaviti. 3. pretrpim, prenesem, sem stanoviten, vztrajam do konca, vzdržim, trpim, pripustim δουλείαν, ἀλγηδόνα; αἰσχρόν τι, ὑπομένουσα πονεῖν pripravljena se truditi, ὑπομένω τοῦτο ποιῆσαι upam si to storiti; s pt. κηδεύων.

ὑπο-μιμνῄσκω, dor. ὑπομιμνᾱ́σκω [aor. ὑπέμνησα, dor. ὑπέμνᾱσα] 1. act. a) spominjam koga česa, pokličem v spomin, jemljem v misel, omenjam τινά (περί) τινος, τινά τι, τί kaj; b) opominjam, svarim τινά τινος, τινά τι, inf. 2. pass. spominjam se, pomnim τί, ὅτι, τινός NT.

ὑπο-νοέω mislim pri sebi, slutim, zdi se mi NT; sumim, sumničim, imam na sumu; domnevam, menim, pričakujem NT; sklepam iz česa, uganem διάνοιαν, τί, acc. c. inf., ὡς, ὅπως, τῶν λεγόντων ὡς sumim, da govorniki.

ὑπο-πετάννῡμι ep. (v tmezi) [aor. pt. ὑποπετάσας] spodaj pogrinjam τί.

ὑπο-πῑ́πτω padam, spuščam se na kolena, uklonim se, τινί zapadem, εἴς τι zabredem, zaidem v kaj, naletim na.

ὑπο-πτεύω [ὑπ-όπτης; impf. ὑπώπτευον] 1. act. a) domnevam, slutim; sumim, sem nezaupen, bojim se τί, τινά, εἴς τινα, μή; b) imam koga na sumu, sumim koga, gledam nezaupno koga (kaj) τινὰ ὡς, smatram za sumljivo ὅλον τὸ πρῆγμα. 2. pass. sem na sumu, sumničijo me, bojé se me; ὡς ὑπωπτεύετο kakor so sumili, ὁ λόγος ὑποπτεύεται εἴς τι govor se smatra za kaj.

ὑπ-όρνῡμι [aor. 1 ὑπῶρσα, 2 ὑπώρορον, pf. ὑπόρωρα, plpf. ὑπορώρειν; kor. aor. med. ὑπῶρτο] 1. trans. (polagoma) vzbujam, obujam, povzročujem τί. 2. intr. in med. hkrati nastajam, se vzdigujem, se začenjam.

ὑπο-σημαίνω 1. dajem znamenje, zapovedujem z znamenjem τί. 2. dajem skrivaj znamenje, kažem na, naznanjam διαφοράν.

ὑπο-σσείω ep. = ὑπο-σείω spodaj vrtim (sučem) τί.

ὑπο-στορέννῡμι [inf. aor. ep. ὑποστορέσαι], ὑπο-στόρνῡμι, ὑπο-στρώννῡμι NT ὑπο-στρωννύω raz-, pogrinjam, podgrinjam kaj pod čim τί τινι, postiljam; med. pogrinjam sebi.

ὑπο-στρέφω (tudi v tmezi) [aor. pass. pt. ὑποστρεφθείς] 1. act. trans. (za)obrnem, okrenem, zakrenem ἵππους, ἅμιλλαν. 2. intr. act. in pass. okrenem se, obračam se, vračam se Ὄλυμπον, ἔς τι, ἐπί τι; pos. a) polagoma se umikam, spustim se v beg; b) izognem se (odgovoru), zasučem govor; c) brigam se, skrbim za kaj τινός.