Franja

τρέπω [Et. lat. trepit = vertit, ion. τράπω. – Obl. fut. τρέψω, aor. 1 ἔτρεψα, 2 ἔτραπον, pf. τέτροφα (τέτραφα), pass. pf. τέτραμμαι, aor. 1 ἐτρέφθην, 2 ἐτράπην, fut. τραπήσομαι; med. fut. τρέψομαι, aor. 1 ἐτρεψμάμην trans.; 2 ἐτραπόμην intr.; ep. pf. 3 pl. τετράφαται; plpf. (ἐ) τετράφατο; ion. τράπω, impf. Her. τράπεσκον, aor. pass. ἐτράφθην]. I. act. trans. (za)vrtim, (za)sučem, obrnem a) krenem, obračam, εἰς γῆν proti zemlji, nagibam, vodim, gonim εἴς τι, πρὸς ὄρος; εἰς εὐνήν spravljam v posteljo, τὸ πρῆγμα ἐς γέλωτα smešim, ἄνω zravnam pokoncu; b) odvračam, odbijam, zadržujem, oviram; c) obračam nazaj πάλιν, gonim nazaj ἵππους, zapodim v beg εἰς φυγήν; d) pregovarjam, izpreobračam, izpreminjam γνώμας. II. act. intr., pass. in med. 1. a) obračam se na koga (s prošnjo), krenem kam, napotim se kam, ὁδόν krenem na pot, udarim jo po poti; αἰχμή se zavije; ostajam, prenočujem pri kom πρός τινα; b) vdajam se, prepuščam se, obračam se k čemu; εἰς (πρὸς) ἀλκήν postavljam se v bran, branim se, εἰς ἡδονάς vdajam se veselju, razveseljujem se, ἐπὶ ῥᾳθυμίαν vdam se lahkomiselnosti, ἐπὶ ζήτησιν začenjam preiskovati, ἐπὶ ἔργα lotim se dela, grem na delo, začenjam delo; καθ' ὑποψίαν τινός imam koga na sumu, sumim koga, ἐπὶ τὸ ἄμεινον obračam se na boljšo pot, ἐπί, πρός τι poprijemljem se česa, mislim na kaj. 2. obračam se od koga, εἰς φυγήν zapode me v beg, spustim se v beg, bežim. 3. izpreobračam se (ion. τράπομαι), izpreminjam svoje mnenje (mišljenje), pripravljam se na drugo prepričanje. III. med. (aor. ἐτρεψάμην) 1. odvračam koga od sebe, zapodim ga v beg. 2. pregovarjam, τετραμμένος obrnjen k, ležeč proti, ukvarjajoč se, misleč na; pa tudi: kdor se je premislil.

τρέχω [Et. idevr. dhreghō, got. dragan = nem. tragen. – Obl. fut. δραμοῦμαι, aor. ἔδραμον, pf. δεδράμηκα, ep. poet. aor. (ἔ) θρεξα, iter. θρέξασκον, pf. 2 δέδρομα, ion. fut. δραμέομαι]. 1. hitro se premikam, tečem, derem, drevim, hitim, τί skozi kaj. 2. a) o teku za stavo: ἔδραμε νικᾶν premagal je, dosegel je zmago v teku; tečem za stavo, tekmujem v teku ἀγῶνα; b) sem v nevarnosti, postavljam se v nevarnost, περί τινος za koga; ἐς κενόν zastonj se trudim NT.

τρίβων, ωνος, ὁ, ἡ 1. adi. izurjen, vajen, premeten, zvit, τινός, τί česa, v čem, λόγων spreten govornik. 2. subst. ὁ ponošen (oguljen) plašč.

τρωπάω (frekv. k τρέπω) 1. act. vrtim, obračam, sučem, izpreminjam φωνήν. 2. med. [iter. τρωπάσκετο] obračam se, vrtim se, sučem se, krenem nazaj φόβονδε, πρός τι ali inf.

τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.

τύπτω [Et. slov. tipati, teptati, nem. tüpfen, kor. (s)teup-, sor. lat. stuprum; prv, pom. natepsti koga za kazen vsled onečaščenja. – Obl. v act. navadno παίω, πλήσσω, fut. τυπτήσω, aor. ἔτυψα, ep. ion. poet. (ἔ) τυψα, ep. impf. τύπτον, pf. pass. τέτυμμαι, aor. pass. ἐτύπην]. 1. act. udarjam, tolčem, bijem; sujem, dregam; tepem, šibam, bodem, ranim τί, τινά; ἴχνια πόδεσσι stopam v stopinje koga, hodim za kom; pos. a) τύπτω χθόνα μετώπῳ padam, telebnem na tla, ἅλα ἐρετμοῖς veslam; b) razžalim, pobijem, poparim ἡ ἀληθηΐη ἔτυψε Καμβύσεα. 2. pass. tepejo me, ἕλκεα ὅσ' ἐτύπη kolikor ran so mu zadali, καιρίῃ τέτυμμαι dobil sem smrtni udarec. 3. med. bijem se, τὰ στήθη na prsi v znamenje žalosti; τινά objokujem koga, žalostim se po kom.

ὑβρίζω [fut. ὑβριῶ, aor. ὕβρισα, pf. ὕβρικα, pass. pf. ὕβρισμαι, aor. ὑβρίσθην, fut. ὑβρισθήσομαι] 1. intr. sem ali postanem prevzeten (ohol, ošaben), sem (pre)drzen; ravnam (pre)drzno (nasilno), govorim prevzetno, živim razuzdano (razkošno), trošim, zapravljam; o živalih: podivjam, zdivjam (tudi o deroči reki); περί, πρός τινα grešim proti komu, očitam komu kaj. 2. trans. ravnam prevzetno (sramotno) s kom εἴς τινα, razžalim τινά, grdo ravnam s kom, mrcvarim, (o)skrunim, sramotim, onečastim τινά, τί; pass. trpim sramoto, grdo se ravna z menoj, ὑβριζόμενος ἀποθνῄσκει umira vsled grdega ravnanja, στολὴ οὐδὲν ὑβρισμένη ne preveč gizdava (sijajna) obleka.

ὑγιεινός 3 zdrav(ilen), koristen zdravju. – adv. ὑγιεινῶς ποιῶ τι naredim kaj zaradi zdravja (da bi koga ozdravil).

ὑπ-άγω A act. I. trans. 1. ženem, vedem, peljem pod kaj τινά, τί; a) ἵππους (ὑπὸ) ζυγόν vpregam v jarem, zapregam, τινὰ ἐς χεῖράς τινος spravljam koga pod oblast koga; b) (δίκην) ženem, peljem, tiram pred sodišče, tožim, τινὰ θανάτου na smrt; τινά, ὑπό τι, ὑπό τινα. 2. a) polagoma zapeljem, pripravim koga kam, ne da bi opazil, zapeljem, prevaram, ukanim, zavedem, εἰς ἀνάγκην spravim v zadrego, primoram, silim k čemu; b) odpeljem koga skrivaj izpod česa, skrivaj odstranim, umaknem, odtegnem, spravim iz ἐκ βελέων, velim počasi se umakniti τὸ στράτευμα. II. intr. 1. polagoma grem, se pomikam naprej, počasi prodiram. 2. (počasi) se odstranim, neopaženo se umikam, skrivaj odhajam, ὕπαγε idi, poberi se NT. B med. I. 1. pridobim zase, zvabim k sebi (na svojo stran), zapeljem. 2. podvržem si, spravljam pod svojo oblast πόλιν.

ὑπ-αΐσσω ep. poet., at. ὑπ-ᾴσσω [fut. ὑπαΐξω, aor. pt. ὑπᾱΐξας] 1. skočim, švignem izpod česa, izvijem se izpod česa τινός. 2. švignem, skočim, odhitim pod kaj τί.

ὑπ-αισχῡ́νομαι d. p. nekoliko se sramujem, τινά τι pred kom radi česa.

ὑπ-αίτιος 3 kriv, τινός česa, τινί odgovoren komu; ὑπαίτιόν ἐστί μοί τι πρός τινος (ob)dolži me kdo česa, očita mi kdo kaj.

ὑπ-ακούω [gl. ἀκούω, ep. aor. ὑπάκουσα] 1. slušam, poslušam, τινός kaj, τινί koga, pazim na kaj. 2. uslišim, ubogam; a) odgovarjam ποιμήν; b) odpiram, spuščam noter θυρωρός; c) prihajam pred sodišče εἰς κρίσιν. 3. sledim, pokoravam se, sem pokoren, privolim τινί, τινός; v čem τί.

ὑπ-αλεύομαι d. m. ep. [aor. pt. ὑπαλευάμενος] izognem se, uidem, (u)bežim τί, odidem.

ὑπ-ανᾱλίσκω [aor. ὑπανήλωσα] popolnoma porabim (potrošim) τί.

ὑπ-άρχω [fut. ὑπάρξω, pt. pf. pass. ion. ὑπαργμένος] 1. začnem, pričnem, dam prvi povod, sem prvi, ἀδικίης prvi delam krivico, τινός, τί, τινί s čim, τινὰ ἄδικα ποιῶν storim komu prvi krivico; οἷσπερ καὶ οἱ Λακεδαιμόνιοι ὑπῆρξαν s čimer (t. j. krivičnim ravnanjem) so tudi L. začeli; pass. ὑπῆρκτο αὐτοῦ začelo se je bilo s tem (z gradbo) že prej; τὰ ἐκ πατρὸς εἰς ὑμᾶς ὑπηργμένα kar je storil moj oče za vas. 2. a) izviram, nastanem, pridem komu v delež, zadenem koga εὔνοια παρά τινος, κλαύμαθ' ὑπάρξει τοῖς ἄγουσιν kazen bo zadela, πᾶσι ὑπάρχει τὸ μισεῖσθαι; b) sem, nahajam se, sem pri rokah (na razpolago), obstojim, sem gotov (pripravljen), τοιούτων ὑπαρχόντων dasi obstoje taki razlogi; ἃ δ' ὑπάρξαι δεῖ παρ' ὑμῶν za kar morate vi poskrbeti; τοὺς ὑπάρχοντας ἕκαστοι πολίτας vsak svoje državljane, προποιηθεῖσαι ὑπῆρχον bile so na razpolago, ker so bile prej zgrajene, τὰ δ' ἄλλα ὑπάρχει ostalo je izgotovljeno; pogosto = εἶναι: βέλτιστον ὑπάρχει, εὐμάρεια πόρου ὑπάρχει; τῷ χωρίῳ zapovedujem, vladam; c) sem koristen (naklonjen), sem na uslugo, pomagam komu τινί, χρείαν donašam korist; pt. ὑπάρχων pričujoč, sedanji, obstoječ, pri rokah; τὰ ὑπάρχοντα kar imam, imetje, premoženje NT; sredstva, (ugodne) razmere; pass. τὰ παρὰ τῶν θεῶν ἡμῖν ὑπηργμένα to, kar se nam je od bogov podelilo. 3. impers. ὑπάρχει (μοι) tako je, mogoče je, dovoljeno (mi) je, imam, pripade mi kaj, doleti me, v moji moči (oblasti) je, οὐχ ὑπάρχει εἰδέναι ni mogoče vedeti, ὑπάρχει σε μὴ γνῶναί τινα tako je, da te nihče ne pozna, ὡς ὑπῆρχε kakor je bilo ravno mogoče, ὡς ὑπάρχον μοι ker mi je bilo mogoče; ὑπάρχον ὑμῖν πολεμεῖν ker se morete (smete) vojskovati; s pt. ἐθέλοντας ὑπάρχειν = ἐθέλειν; slično: εἰδότας, ἐγνωσμένους; z inf. ἐπιχώριον εἶναι ὑπῆρχε navada je bila v oni deželi.

ὑπ-άτοπος 2 brez okusa, nekoliko neokusen, neslan, precej nenavaden (v tmezi: ὑπό τι ἄτοπος Pl. Gorg. 493 c).

ὑπ-είκω [fut. ὑπείξω itd., ep. praes. ὑποείκω, impf. ὑπόεικον, fut. med. ὑποείξομαι, aor. ὑπόειξα, cj. 1 pl. ὑποείξομεν, vzpor. obl. ὑπεικάθω] 1. umikam se, izogibljem se, odstopam, odhajam, τινός od česa, τινὶ ἕδρης vstanem pred kom s sedeža, dam prostor komu, χεῖρας ubežim, uidem, πρός τι nagibam se k čemu. 2. pren. vdajam se, uklonim se, odjenjam, odneham, popustim, sem podložen, pokoravam se, τινί τι komu v čem; λόγων τινί dovoljujem, prepuščam komu prvo besedo; s pt. χωόμενος neham se srditi.

ὑπ-εκπέμπω skrivaj odpošiljam, spremljam τινά, τί kam, τινός iz česa.

ὑπ-εκτίθεμαι 1. med. skrivaj odpravljam, spravljam (svoje) v varnost τινά, ἔς τι kam. 2. pass. spravijo me skrivaj v varnost.