Franja

δια-σῴζω 1. act. a) ohranim, čuvam, obvarujem, rešim, ohranim pri življenju, ozdravim; πίστιν ostanem zvest; b) ohranim (dobro) v spominu, pomnim. 2. pass. rešim se, εἴς τι kam; prebolim bolezen, ozdravim, srečno uidem πρός τινα τόπον. 3. med. a) obdržim si kaj, ohranim si kaj, rešim si kaj; b) = act.

δια-τείνω 1. act. a) razpnem, raztegnem, iztegnem, pomolim χεῖρας; b) intr. raztezam se, razprostiram se. 2. med. a) trudim se, napenjam se, prizadevam si, napravljam kaj s trudom; διατεινόμενος z velikim naporom, na vso moč φεύγω; b) uverjam, zagotavljam, trdim; c) τόξον spretno pomerim; pripravljam se na streljanje, pripravljen sem za strel.

διδάσκω [Et. iz δι-δάκ-σκω, lat. disco iz di-dc-sco, sor. δοκέω, lat. doceo, kor. dek'. – Obl. fut. διδάξω, aor. ἐδίδαξα, pf. δεδίδαχα, pass. pf. δεδίδαγμαι, aor. ἐδιδάχθην, fut. διδάξομαι, inf. aor. act. ep. διδασκῆσαι]. I. act. 1. učim, poučujem, τινά τι koga v čem, razjasnjujem, dokazujem, predavam, razlagam, zapovedujem, izobrazujem, svarim. 2. δρᾶμα, διθύραμβον naučim zbor (za igro), uprizorim igro. II. pass. poučujem se, učim se, dam se poučiti τί, z inf.; ὑπό τινος od koga. III. med. 1. izumim kaj, prisvojim si kaj. 2. dam koga poučiti, izučiti, σκυτέα za črevljarja. 3. = act. poučujem koga.

δίδωμι [Et. lat. dare, dos, donum; slov. dati, dar, gršk. δῶρον, δόσις. – Obl. fut. δώσω, aor. ἔδωκα, pf. δέδωκα, pass. pf. δέδομαι, aor. ἐδόθην, fut. δοθήσομαι, adi. verb. δοτός, δοτέος; – ep. pr. διδοῖς, διδοῖσθα, διδοῖ, διδοῦσι, imper. δίδωθι, inf. διδοῦναι, fut. διδώσω, inf. διδώσειν in δωσέμεν(αι); aor. ind. iter. δόσκον, cj. δώῃ, δώῃσι, δώομεν, δώωσι]. 1. a) dam, dajem, plačujem, podarim, darujem, odpuščam, podelim, poklonim, naložim, ponujam, pripisujem, storim τινί τι; b) πιεῖν dam piti; αἶνον (po)hvalim, ἐργασίαν (operam do) prizadevam si, trudim se, κακόν prizadenem, storim; ἀκοήν poslušam, πεῖραν izkažem, izpričam, ἱερά prinašam, posvečujem, δίκην (τισίν) ὑπό τινος kaznovan sem, plačujem kazen, ὅρκον prisegam, πίστιν prisegam zvestobo, zagotovim varnost, λόγον καὶ πίστιν dogovarjam se in prisegam, λόγον dajem odgovor, zagovarjam se, ἄλγεα, ἄτας naklanjam, νίκην delim, ψῆφον glasujem, τιμήν izkazujem čast, častim NT, ἐμαυτὸν εἰς τόπον odpravim se kam, εὖ, καλῶς podeljujem komu srečo. 2. izročim, predam, prepustim τινί τι; a) θυγατέρα dam za ženo, omožim; b) ἐμαυτόν τινι vdam, podam se komu, izročim se njegovemu varstvu; εἰς τὰ πράγματα bavim se s posli; c) τινί τινα podelim koga komu, pomilostim ga komu na ljubo; βουλήν dam komu čas za premišljevanje. 3. a) priznam, dopustim, dovolim; b) zapovedujem part. δούς se prevaja pogosto s predlogom: s, z.

δι-εκπαίω naredim si prostor (pot), prebijem vrste sovražnikov, predrem sovražne bojne vrste.

δίζημαι d. m. [Et. iz δι-δjᾱ-μαι. – Obl. δίζηται itd., impf. ἐδίζητο, fut. διζήσομαι]. 1. (po)iščem τινά, stremim po čem, delam na kaj τί; skušam komu kaj pridobiti τινί τι, z inf.; želim, zahtevam; σὲ δέ γε δίζημαι tedaj zahtevam, da si ti. 2. preiskujem, izprašujem, skušam spoznati μαντήϊον.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δοξαστός 3 namišljen, kar si more kdo predstavljati (misliti), dozdeven, domnevan τροφή.

δουλόω (δοῦλος) 1. spravim ali pahnem v sužnost, zasužnjim, podjarmim, napravim za hlapca, za sužnja; med. podvržem si koga. 2. uklonim, upognem, ponižam, jemljem pogum; pass. a) postanem (sem) suženj, hlapec; b) uklonim se, izgubim pogum; τὴν γνώμην postanem malosrčen NT, οἴνῳ δεδουλωμένος vinu vdan.

δυσσέβεια, ἡ (δυσ-σεβής) brezbožnost, malopridnost, κτάομαι δυσσέβειαν nakopljem si očitanje, da sem brezbožen.

δυσχρηστέομαι med. ne vem si pomagati, sem v zadregi.

ἐγ-κατατίθεμαι med. [ep. aor. ἐγκάτθετο, imper. ἐγκάτθεο] ep. zase položim v, skrijem v κόλπῳ; στέρνοις ženem si k srcu; τέχνῃ τι umetno kaj izdelam, θυμῷ razmišljam kaj v srcu.

ἐγ-κομβόομαι med. privežem si kaj, za stalno si kaj prisvojim, ταπεινοφροσύνην pridobim si ponižnega duha NT.

ἐγ-κτάομαι med. pridobivam si v tuji deželi (občini) posestvo.

ἔγκτησις, εως, ἡ pravica, pridobiti si posestvo v tuji deželi, posest v tuji deželi.

ἐγ-χέω [gl. χέω; ep. 3. sg. cj. praes. ἐγχείῃ, ind. aor. ἐνέχευα] 1. vlivam v, nalivam, natakam, δεπάεσσι v kozarce; τινί komu; napolnjujem. 2. med. nalivam, natakam si, εἰς τὴν χεῖρα v svojo roko.

ἐθέλω, θέλω [Et. kor. gwhel, slov. žel-eti. – Obl. impf. ἤθελον in ἔθελον, fut. ἐθελήσω, θελήσω, aor. ἠθέλησα, (ἐθ.), pf. ἠθέληκα; ep. praes. cj. ἐθέλωμι, -ῃσθα, -ῃσι; impf. iter. ἐθέλεσκον]. 1. o osebah: sem voljen, pripravljen, odločen; hočem, τί σοι θέλεις εἰκάθω v čem hočeš, da ti odjenjam, v čem naj ti odjenjam; želim, hrepenim, nameravam; οὐκ ἐθέλω ni me volja, ne maram, branim se, upiram se; ne upam si, μὴ ἔθελε ne drzni se; ἐθέλων sam od sebe, voljen, rad; οὐκ ἐθέλων nerad, zoper voljo; ὁ ἐθέλων kdor si bodi, vsak. 2. o stvareh: a) sem sposoben, zmožen; b) imam navado, οὐκ ἐθέλει γίγνεσθαι noče se zgoditi, navadno se ne zgodi, τί ἐθέλει τὸ ἔπος kaj pomenja ta beseda; c) maram (= μέλλω).

εἰ, ep. in dor. αἰ veznik [Et. po izvoru različno od αἰ; prv. pom. je demonstrat.; slov. i-n, i-no (iz ei-); sor. lat. si, nem. so, gršk. ὥς] stoji 1. v želelnih stavkih, navadno εἰ γάρ, εἴθε z opt. (= lat. utinam) o da bi, da bi pač, da bi vendar. 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če (bi); v razstavnih vprašanjih: εἰ – ἤ, εἴτε – εἴτε li – ali, ali-ali (pa). 3. za glagoli čuvstvovanja a) vzročno (= ὅτi, ὡς) ker, da; θαυμάζω, εἰ čudim se, ker (da); b) vprašalno: čudim se, ako … 4. v dopustnih stavkih: εἰ καί ako tudi, če tudi, če prav, če ravno, dasi (ravno), καὶ εἰ tudi ako, tudi če. 5. v pogojnih stavkih in sicer a) v resničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. vseh časov, v glavnem stavku ind. vseh časov ako, če; εἰ τοῦτο λέγεις, ἁμαρτάνεις; εἰ μὴ ἤρεσκόν σοι οἱ νόμοι, ἐξῆν σοι ἐξιέναι ἐκ τῆς πόλεως če ti niso ugajali …; b) v možnih pogojnih stavkih εἰ z opt., v glavnem stavku opt. z ἄν: če (bi), ako (bi), εἰ τοῦτο λέγοις, ἁμαρτάνοις ἄν; c) v neresničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. historičnih časov, v glavnem stavku ind. hist. časov z ἄν če bi, ako bi (ne) s konj. ali da z ind. εἰ τοῦτο ἔλεγες ako bi to rekel …; οἱ πολέμιοι ἔφυγον ἄν, εἰ οἱ σύμμαχοι ἐν καιρῷ ἦλθον da so prišli zavezniki; d) v slučajnih pogojnih stavkih. Za enkratno ali ponavljajoče se dejanje v prihodnosti ἐάν s konj., v glavnem stavku ind. fut. ali imper. Za ponavljajoče se dejanje v sedanjem času ἐάν s konj. praes. za istodobno, konj. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku ind. praes.; za ponavljajoče se dejanje v preteklosti εἰ z opt. praes. za istodobno, εἰ z opt. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku navadno imperf. vselej kadar, kadarkoli. 6. v zvezah: εἰ μή ako (če) ne, razen če; εἰ ἄρα če pa, če torej, εἰ μὴ ἄρα nisi forte, če ne morda, razen če morda, εἴ γε če že, če sploh, εἰ δέ (μή) če pa ne, εἰ δὲ καί če pa celo, εἰ δή ker, če vendar, če zares, εἴ κως ali ne bi morda, εἰ δ' ἄγε ali dej, nu, hajdi, εἰ μόνον če le, εἴ τις καὶ ἄλλος če sploh kdo, ὥσπερ ἂν εἰ (z opt.) kakor da bi.

εἴδω [Et. kor. weid, lat. video, slov. videti, vedeti, vem; nem. wissen (got. witan), Witz] 1. εἴδομαι ep. praes. med. z aor. εἰσάμην, ἐεισάμην a) (po)javljam se, prikazujem se; b) sem sličen, podoben komu, vidim se, zdim se, εἰδομένη v podobi, podobna, slična; c) delam se, kakor da bi εἴσατ' ἴμεν ἐς Λῆμνον. 2. εἶδον def. aor. k ὁράω, cj. ἴδω, impf. ἰδέ, ep. ind. ἴδον, cj. ἴδωμι, inf. ἰδέειν, iter. ἴδεσκε, med. εἰδόμην, impf. ἰδοῦ (kot interj. ἰδού), ep. ind. ἰδόμην, NT ἴδα a) videl sem, zagledal sem, zapazil sem, obiskal sem, θαῦμα ἰδέσθαι divno pogledati = krasen pogled; b) spoznal, uvidel, preudaril sem; χάριν užil sem. 3. οἶδα [2 s. οἶσθα, ep. οἶδας, pl. ἴσμεν, ἴστε, ἴσασιν, cj. εἰδῶ, opt. εἰδείην, imper. ἴσθι, ἴστω, inf. εἰδέναι, pt. εἰδώς, υῖα, ός, plpf. ᾔδη, ᾔδειν; ᾔδησθα in ᾔδεισθα, ᾔδης in ᾔδεις, pl. ἤδεμεν, -τε, -σαν; fut. εἴσομαι; ep. ἴδμεν, cj. εἰδέω, inf. ἴδμεν(αι), pt. fem. ἰδυῖα, plpf. ᾔδεα in ἠείδη, 3 pl. ἴσαν, fut. εἰδήσω, ion. ind. pl. οἴδαμεν, οἴδασι, cj. εἰδέω, poet. plpf. ᾖσμεν] a) vem, izkušen sem, razumem, poznam, vešč sem, morem; s ὅτι, ὡς ali part, ἴσθι ἄνθρωπος ὤν vedi, da si človek; χάριν vem hvalo, hvaležen sem, οἶδ' ὅτι vem da, gotovo; εἰδώς vedoč, poučén, za gotovo; b) φίλα οἶδά τινι sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj τινί.

εἴκω² (ἴκελος) sem podoben; odtod 1. impf. εἶκε zdelo se mi je dobro ali pripravno λοχῆσαι. 2. perf. ἔοικα (s prez. pomenom) [plpf. ἐῴκειν, ep. perf. 3 du. ἔικτον, pt. εἰκώς, ἐικυῖα (εἰκυῖα, εἰοικυῖα), plpf. 3 du. ἐίκτην. 3 pl. ἐοίκεσαν; 3 sg. med. ἤικτο, ἔικτο; ion. οἶκα, cj. οἴκῃ, pt. οἰκώς, οἰκός; poet. 1 pl. ἔοιγμεν, 3 pl. εἴξασι, inf. εἰκέναι, pt. εἰκώς] a) sem podoben, enak komu v čem τινί τι, s pt. ἔοικας οἰομένῳ podoben si človeku, ki veruje = zdi se, da veruješ; b) α.) zdim se, pokažem se, ἔοικε zdi se, verjetno je, ὡς ἔοικε kakor se zdi, očividno, οὐδὲν ἔοικε pokaže se, da ni nič; β.) menim, verjamem, razumevam z inf.; c) impers. ἔοικε spodobno je, pristoja; pt. ἐοικώς podoben, spodoben, pristojen, μῦθος razumen, νυκτίi temnega pogleda, mrkogled, φόβος οὐδενὶ ἐοικώς zelo velik strah.