Franja

ἀντι-ποιέω 1. act. obratno storim tudi jaz, zopet storim (izvršim) τί, τινά τι, povračujem, ἀντ' εὖ ποιεῖν zopet dobro delati. 2. med. a) prizadevam si, težim za τινός, ἀρετῆς za odliko hrabrosti; πόλεως polastim se mesta; b) odrekam komu kaj, izpodbijam komu kaj τινί τινος, ἀρχῆς; c) tekmujem s kom v čem τινὶ περὶ ἀνδραγαθίας.

ἀντι-τάσσω, at. -ττω [3 pl. pf. pass. ἀντιτετάχαται = ἀντιτεταγμένοι εἰσίν] 1. act. postavljam nasproti τινά τινι. 2. pass. postavijo me, postavljen sem nasproti komu, vzdignem se na koga (o vojski), τὸ ἀντιτετάχθαι ἀλλήλοις τῇ γνώμῃ ἀπίστως medsebojna nezaupnost in spletke. 3. med. postavljam se (svoje) nasproti, τὸ τολμηρότερον pokažem nasproti svojo večjo hrabrost, stopam nasproti (o vojskovodji); upiram se πρός τι, τινά, τινί.

ἀντι-τίθημι 1. postavljam nasproti, primerjam τί τινί, τί τινος. 2. postavljam ali dajem kaj v nadomestilo τί τινος.

ἀντιφερίζω (φέρω) ep. vzporejam se, enačim se, zdim se enak komu τινί, τί v čem.

ἀνύω, ἀνύτω, at. ἁνύω, ἁνύτω; ἄνῡμι, ἄνω (ᾰ, ῠ) [Et. iz kor. sen, doseči; iz sn̥-. – fut. ἀνύσω, -ομαι, aor. ἤνυσα, -άμην, pf. ἤνυκα, ἤνυμαι, pass. aor. ἠνύσθην, fut. pass. ἀνυσθήσομαι, ep. fut. in aor. tudi ' σσ']. I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim οὐκ ἀνύω φθονέουσα z zavistjo ne dosežem ničesar; εὐδαίμων ἀνύσει = εὐδαιμονήσει naposled boš vendar srečen; ἠνύσατ' ἐκτοπίαν φλόγα odpravili ste; b) ὁδόν prehodim, preplavam, tudi brez ὁδόν, πρός, εἰς, ἐπί τι in sam. acc.; Ἅιδαν dospem v Had, θάλαμον v spalnico, ἄχθος naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim φορβάν; dosežem χρείας; ἀρωγάν pomagam; učinim, da φονέα γενέσθαι. 3. použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, πέμπτῳ ἔτει ἀνομένῳ tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.

ἀν-ωθέω [fut. ἀνώσω, aor. ἀνέωσα] 1. sujem kvišku, nazaj, ναῦν odrivam (ladjo od brega), πόλιν ἔς τινα izročam mesto v plenjenje. 2. odvračam, odbijam. 3. med. odvračam, odbijam od sebe τί.

ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.

ἀξιόω (ἄξιος) I. act. 1. smatram za vrednega, τινά τινος koga česa; počastim koga s čim τινί. 2. a) smatram kaj za primerno, prav, za dolžnost, zahtevam, želim, hočem, prosim, prisvajam si τί; b) ne pomišljam se, ne sramujem se, drznem se z inf. 3. mislim, verujem, sodim, menim z inf., ἵνα, ὅπως. II. pass. smatrajo me za vrednega τινός, spoštujejo, častijo me. III. med. smatram se za vrednega, οὐκ ἀξιόομαι menim, da kaj ni primerno moji časti (dostojanstvu).

ἀπ-αγγέλλω [impf. iterat. ep. ἀπαγγέλλεσκον, fut. ion. ἀπαγγελέω, aor. ion. ἀπήγγελον] 1. javljam, poročam, prinašam vest, pripovedujem τινί τι, τὶ πρός τινα, εἰς τὴν Ἑλλάδα, ἐπὶ τὰ κοινά državnim oblastim. 2. NT slavim, hvalim.

ἀπ-αγορεύω [fut. ἀπερῶ, aor. ἀπεῖπον, pf. ἀπείρηκα, aor. pass. ἀπερρήθην] 1. trans. a) prepovem, odrečem τινί, zabranim μὴ ποιεῖν τι; pustim koga na cedilu; b) odsvetujem. 2. intr. utrudim se, izgubim veselje do česa; τὰ ἀπαγορεύοντα obrabljeno, nerabno.

ἀ-παθής 2 (παθεῖν) 1. ne trpeč, brez izgube, nepoškodovan ὑπό, ἀπό, πρός τινος. 2. prost česa τινός, κακῶν ki ni nič pretrpel. 3. neobčutljiv, nevajen česa πρός τι; πόνων nevešč česa, nerad trpeč.

ἀπ-αίνυμαι, ἀπο-αίνυμαι [impf. ἀποαίνυτο] dep. ep. odvzamem, ugrabim τινός τι.

ἀπ-αιτέω iščem, zahtevam nazaj, izterjavam τινά τι; pozovem koga na odgovor λόγον τινά.

ἀπ-αλέξω [fut. -ξήσο, ep. aor. ἀπάλαλκον] ep. poet. 1. act. branim, odbijam, odganjam, odvračam τινά τινος. 2. med. poet. odbijam od sebe, branim se πρός τι.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἀπ-αμβλῡ́νω oslabim (-iti); pass. oslabim (-éti), onemorem, εἴς τι za kaj.

ἀπ-αμῡ́νω ep. ion. 1. act. odvračam, odbijam τινί τι. 2. med. odbijam od sebe, τινά branim se.

ἀπ-αναίνομαι d. m. [aor. ἀπηνηνάμην] ep. poet. popolnoma zanikam, upiram se, odbijam, odrekam, zavračam, abs. in τί.

ἀπ-αντάω [fut. ἀπαντήσομαι] 1. srečam, sestanem se, snidem se, τινί s kom, ἐς, ἐπὶ τόπον na kakem kraju. 2. grem nasproti, pridem kam, na kaj ἐπί τι; protivim se, upiram se, oviram τινί. 3. pripeti, dogodi se mi kaj.

ἀπ-αξιόω smatram za nevrednega, zaničujem; odklanjam, zavračam τινά, τί.