Franja

ἀντι-πολεμέω vojskujem se s kom τινί; tudi jaz zgrabim za orožje, vojskujem se vzajemno.

ἀντί-πρῳρος 2 -πρωρος (πρῴρα) 1. s prednjim krmom (delom) ladje obrnjen proti komu, ἀντίπρῳρος γίγνομαί τινι postavim, razvrstim se proti komu ali postavim ladjo proti komu, ἀντιπρώρους ἐμβάλλω napadem od spredaj (storim, da se zadene kljun ladje v drugo ladjo), τὸ ἀντίπρῳρον συγκρούω trčim vkup s prednjim delom ladje, ἀντίπρῳρον (στράτευμα) προσάγω napadam od spredaj. 2. pren. τὰ ἀντίπρῳρα pred očmi (ležeč), jasen, očit βλέπω.

ἀντ-ισόομαι pass. enačim (merim) se s kom, smatram se za enakopravnega πρός τινα.

ἀντι-στασιάζω vzdignem se proti, osnujem nasprotno stranko, οἱ ἀντιστασιάζοντες nasprotna stranka; tekmujem s kom τινί.

ἀντι-τῑμάω 1. act. tudi jaz častim, iznova (po)častim τινά, (zopet) odlikujem, τινί s čim. 2. med. predlagam zase drugo (manjšo) kazen.

ἀντι-φέρω 1. act. postavljam nasproti. 2. med. postavljam se nasproti, upiram se τινί, μένος kosam, merim se, tekmujem s kom v pogumu, μάχῃ v boju; ἀργαλέος Ὀλύμπιος ἀντιφέρεσθαι težko je z Ol. se kosati (upirati se Ol.).

ἀντι-φιλοτιμέομαι d. p. tekmujem s kom v slavohlepnosti, πρὸς τὴν δόξαν τῶν ἔργων za slavo, da so postavili ta poslopja.

ἀντι-χαίρω [aor. ἀντεχάρην] tudi jaz se veselim (radujem) s kom, nasmehljam se τινί.

ἀντι-ψάλλω priudarjam; ἐλέγοις φόρμιγγα spremljam žalostinko s plunko (citrami).

ἀντ-ωφελέω 1. act. iznova pomagam, koristim, povračam prejete dobrote τινά. 2. pass. okoristim se s čim, zopet imam korist, vračajo se mi prejete dobrote ὠφελοῦντα.

ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.

ἀξιόω (ἄξιος) I. act. 1. smatram za vrednega, τινά τινος koga česa; počastim koga s čim τινί. 2. a) smatram kaj za primerno, prav, za dolžnost, zahtevam, želim, hočem, prosim, prisvajam si τί; b) ne pomišljam se, ne sramujem se, drznem se z inf. 3. mislim, verujem, sodim, menim z inf., ἵνα, ὅπως. II. pass. smatrajo me za vrednega τινός, spoštujejo, častijo me. III. med. smatram se za vrednega, οὐκ ἀξιόομαι menim, da kaj ni primerno moji časti (dostojanstvu).

ἀπ-άγω I. act. 1. odvedem, odpeljem (čete); zapovem, da odpotujejo; odidem, odpotujem, odkorakam. 2. privedem, pripeljem (domov). 3. izročim, plačam, kar sem dolžan δασμόν. 4. odvedem v ječo, k smrti τὴν ἐπὶ θανάτῳ (sc. ὁδόν). 5. zavedem, odvračam, nagibljem, ἐς ὀξύ izpeljavam v ost, ostrim. II. med. odpeljem, odvedem s seboj (svoje stvari), παρθένον vzamem za ženo.

ἀπ-αΐσσω ep. poet. = ἀπ-ᾴσσω [aor. ἀπῇξα] skočim s česa τινός, odletim, odhitim, oddaljim se, zaidem; γνώμης izgubim zavest.

ἀπ-αντάω [fut. ἀπαντήσομαι] 1. srečam, sestanem se, snidem se, τινί s kom, ἐς, ἐπὶ τόπον na kakem kraju. 2. grem nasproti, pridem kam, na kaj ἐπί τι; protivim se, upiram se, oviram τινί. 3. pripeti, dogodi se mi kaj.

ἀπ-αρέσκω [inf. aor. med. ep. ἀπαρέσσασθαι] 1. act. ne ugajam, ne dopadam τινί. 2. med. (popolnoma) pomirim koga, spravim se s kom τινά.

ἀπ-αρκέω [fut. ἀπ-αρκέσω] poet. 1. (popolnoma) zadostujem. 2. zadovoljim se s čim.

ἀπ-εικάζω [fut. ἀπεικάσομαι, adi. verb. ἀπ-εικαστέον] upodabljam, posnemam, naslikam, opisujem σῶμα; mislim, predstavljam si; primerjam, vzporejam kaj s čim τινί τι.

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.

ἀπο-γεισόω (γεῖσον) zavarujem kaj s streho ali z zaklonom, ὀφρύσι zavarujem oči z obrvmi.