Franja

ἄμπελος, ἡ [Et. iz anquelo -, kor. anq, gl. ἀγκών] vinska trta, loza.

ἀμπ-έχω (iz ἀμφ-έχω) [impf. ep. ἄμπ-εχον, med. ἠμπειχόμην, aor. ἠμπέσχον, pt. ἀμπισχών] 1. act. obdajam, obsegam, pokrivam, ogrinjam, oblačim. 2. med. oblačim si, oblečen sem, nosim.

ἀμυγδάλῐνος 3 (ἀμύγδαλον mandelj) mandeljnov, iz mandeljev narejen.

ἄμῠλος (ᾰ), ὁ (ἀ proth. + μύλη) kolač iz bele moke.

ἀμῡ́νω [Et. iz ἀμύνjω; ἄμῡνα iz ἄμυνjα; prv. pom. od sebe pahniti; sor. lat. moveo. – Obl. fut. ἀμῠνῶ, -νοῦ-μαι, aor. ἤμῡνα, -νάμην, adi. verb. ἀμυντέον; ion. fut. ἀμυνέω, pt. -εῦντες; poet. ἀμυνάθω, aor. ἠμύναθον]. 1. act. odbijam, odvračam τινί τι, τί τινος; νηῶν branim; τὶ λόγοις povračam z besedami, zahvaljujem se; ἔργα κακά kaznujem, τινί pomagam, varujem, περί τινος maščujem koga; τὰ ἀμύνοντα branilno orožje. 2. med. odvračam, odbijam od sebe, branim se proti τινά, τί; bojujem se za koga τινός; maščujem se nad kom, povrnem komu kaj τινά τινι, ὁμοίοις povračam enako z enakim; ὧν ἔπαθον maščujem se za prizadeto žalitev.

ἀμύσσω, at. -ττω ep. ion. [Et. iz ἀμύκ-jω, ἀμυχή razpoka, lat. mucro, konica, n. pr. zob, meča, kopja, gršk. ἀμυκαλαί puščica, kopje, meč. – Obl. fut. ἀμύξω, aor. ἤμυξα] (raz)praskam, prasnem, ranim, raztrgam, razmesarim; met. razrijem, žalostim, trapim si srce.

ἀμφι-φορεύς, έως, ὁ ep. ἀμφορεύς, έως, ὁ [Et. iz ἀμφί + φέρω, z dvema ročema, lat. amphora] 1. glinast vrč z dvema ročajema, dvoročen vrč, χρύσεος žara. 2. vedro, kad (posoda za tekočine in žito), vagan.

ἀμφότερος 3 (ἄμφω) oboj, oba, oboja; ἐπ' ἀμφότερα na obe strani, v obeh slučajih; ἀμφοτέρῃ in κατ' ἀμφότερα na suhem in na morju; ἀπ' ἀμφοτέρων od obeh strani; ἀμφοτέρῃσι (χερσί) z obema rokama; adv. ἀμφότερον, ἀμφότερα na oba načina, iz dveh razlogov.

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀνα-βλύζω, -ύω 1. intr. curljam, tečem, izviram. 2. tr. πηγήν dam izvirati, curljati, teči iz česa.

Ἀναγυράσιος, ὁ iz atiškega okraja Ἀναγυροῦς.

ἀν-άγω 1. act. a) peljem, spravim gori (z nižjega na višji kraj), vodim (od morja v notranjo deželo), povedem (črez morje); vzdigujem κάρα; odjadram, odplovem νῆα; postavim, zgradim (poslopje); obhajam, slavim ἑορτήν, zapojem παιᾶνα; b) (po)peljem nazaj; intr. umikam se, ἐπὶ πόδα korak za korakom; c) žrtvujem, darujem NT; d) τὶ εἴς τι izvajam iz česa, nanašam na kaj. 2. pass. in med. a) odjadram, odplovem, veslam, vozim se na odprto morje, odhajam, krenem na pot; εἰς τοὺς παρόντας obračam se na navzoče; b) pričenjam, pripravljam se ὡς ἐρωτήσων.

ἀνα-δίδωμι 1. tr. a) dajem, spravljam kvišku, na dan; storim, da priteče izpod tal πηγήν; pustim (storim), da vzraste, obrodi καρπόν, ὡραῖα; b) bljujem, mečem ogenj πῦρ; podelim ἐκ τῆς γῆς; ἐπιστολήν izročim NT; dajem nazaj; c) poročam, predlagam, ψῆφον dajem razdeliti glasovnice, dam glasovati. 2. intr. izviram, tečem kvišku iz tal.

ἀνα-δῡ́ομαι, ep. in dor. ἀν-δύομαι med. [fut. -δύσομαι, aor. ἀνέδῡν, pf. -δέδῡκα; ep. opt. aor. -δύη, med. aor. ἀνεδύσετο] 1. pridem na vrh, prikažem se, dvignem se kvišku, ἁλός iz morja, κῦμα vzdigujem se proti valu, t. j. na površje. 2. umikam se, odtegujem se, bežim pred πόλεμον. 3. obotavljam se, odlašam.

ἀν-αιρέω [fut. NT ἀνελῶ, ep. aor. med. ἀνελόμην, ion. pf. act. ἀναραίρηκα, pass. 3 plpf. ἀναραιρέατο] I. act. 1. a) vzdigujem, (po)grabim, pobiram ἀπὸ χθονός; νεκρούς pokopavam; b) povzdigam glas iz globine, odgovarjam, prorokujem ὁ θεὸς (μαντείας); c) odnašam, dobivam ἀέθλια; d) začenjam πόλεμον. 2. odvzemam, uničujem, (u)morim, (raz)rušim, odstranjujem ὀλιγαρχίαν, νόμους, podiram σκηνήν; ἀνελὼν φέρω odnesem proč. II. med. 1. dvigam k sebi, jemljem (zase) v roke ἀσπίδα, ἔγχος; pobiram si, jemljem si nazaj, spametujem se ἐπιφροσύνας; σῖτα jemljem za svojo porabo, zauživam; pobiram in pokopavam (mrtvece), rešujem (utopljence); φιλοψυχίην dobivam veselje do življenja; ποινήν τινος jemljem zadostilo za kaj, maščujem se; ὀνόματα sprejemam; pren. (o ženski) spočnem. 2. oprčam, nakladam si kaj, πόλεμον začenjam, lotim se, πόνον prevzamem; τινά jemljem v službo; jemljem s seboj, prizadevam si; ἀγῶνας, Ὀλυμπιάδα zmagam v. 3. NT vzamem koga za svojega otroka, posinovim.

ἀν-ᾱίσσω ep., ἀνᾴσσω at. -ττω at. [aor. ἀνήιξα, at. ἀνῇξα] skočim (na noge), ἅρμα na voz; vzdigujem se, vstajam, kvišku planem; πηγή izvira, teče, vrvra iz.

ἀνα-κηκίω ep. curljam, tečem iz, prikažem se, privrem iz.

ἀνα-κλάω [pf. pass. ἀνακέκλασμαι] zaviham (nazaj), upogibljem, vlečem kvišku, izdiram (iz tal).

ἀνα-κρῑ́νω 1. act. iz-, poprašujem, zaslišujem, preiskujem, presojam, sodim. 2. med. prepiram se, pravdam se.

ἀνα-κύπτω 1. pomolim glavo iz česa ἐκ τῆς θαλάσσης; postavim se pokoncu, vzravnam se kvišku, vzdignem se kvišku, povzdignem oči kvišku NT. 2. izkopljem se iz česa.