-
αἰγί-πους, πουν, gen. ποδος, ὁ ion. kozonog.
-
Αἴγισθος, ὁ Tiestov sin, ki ga je ubil Orest.
-
αἰγυπιός, ὁ ep. ion. poet. brkasti ser, jastreb.
-
Αἴγυπτος, ἡ Egipt; ὁ Αἴγυπτος = Nil; Αἰγύπτιος, 3 egiptovski; ὁ Αἰγύπτιος Egipčan; ἡ Αἰγυπτία (χώρα) egiptovska dežela, Αἰγυπτιστί egiptovsko, v egiptovskem jeziku, Αἴγυπτόνδε v Egipt.
-
Ἅιδης, Ἀΐδης ου, ὁ [gen. Ἀίδαο, -δεω, Ἄϊδος; dat. Ἄϊδι; daljša oblika Ἀϊδωνεύς, έως, ῆος] [Et. iz ΑἱϜίδης = grozni, istega izvora αἰανής, lat. saevus] Had, bog podzemlja (= Πλούτων); ἐν Ἅιδου (sc. οἴκῳ, δόμοις) v podzemlju; ἐξ Ἅιδου (δόμων) iz H., εἰς Ἅιδου v podzemlje; potem sploh: grob, smrt (πόντιος v morju), podzemlje, pekel.
-
Ἀϊδωνεύς, ῆος, ὁ gl. Ἅιδης.
-
αἰέλουρος = αἴλουρος, ὁ, ἡ ion. [Et. ἀϜισελο (prim. nem. Wiesel) + οὐρά rep] mačka.
-
αἰετός, ὁ = ἀετός.
-
αἰζήιος, αἰζηός 2 ep. mlad, krepek, čvrst, čil; subst. ὁ mladenič, čvrst mož.
-
Αἰήτης, ου, ὁ kralj v Kolhidi, Medejin oče, Kirkin brat.
-
Αἴθαια, ἡ mesto v Lakoniji; preb. ὁ Αἰθαιεύς.
-
αἰθήρ, έρος (αἴθω), ὁ, ἡ ep. 1. eter, jasnina, nebo. 2. svetloba, zrak.
-
Αἰθίοψ, οπος, ὁ [fem. Αἰθιοπίς, ίδος; acc. pl. Αἰθιοπῆας (od Αἰθιοπεύς)] ajtiopski, Ajtiopljan(ka); adi. Αἰθιοπικός 3 ajtiopski, Αἰθιοπία, ἡ, ion. -ίη Ajtiopija.
-
αἶθ-οψ, οπος, ὁ, ἡ (αἴθω, ὤψ) 1. žareč, svetel, bliščeč, leskeč. 2. goreč, nagel, hud (ἀνήρ).
-
αἰθρη-γενέτης, ου, ὁ ep. αἰθρη-γενής 2 ep. v etru (vedrini) rojen, hladeč.
-
αἶθρος, ὁ (αἴθω) ep. mraz.
-
Αἴθων, ωνος, ὁ Hektorjev konj.
-
αἰκισμός, ὁ (αἰκίζω) grdo ravnanje, sramota.
-
αἴλῐνος, ὁ poet. žalostinka, otožnica.
-
Αἷμος, ὁ gora v severni Trakiji; sedaj Balkan.