Franja

στονόεις 3 1. a) šumen, bučen πορθμός; b) stokajoč, vzdihujoč, tožeč. 2. prežal(ost)en, prebeden, grenek, ki povzroča vzdihe, prinaša nesrečo, nesrečen βέλεα, ὀιστοί.

στυγερός 3 (στυγέω) ep. poet. zasovražen, mrzek, sovražen, zoprn, grozen, strašen, poguben, žalosten, čemeren, nesrečen, beden. – adv. -ῶς na strašen način, nesrečno.

στυγνός 3 (στυγέω) 1. zasovražen, mrzek, sovražen; zoprn, oduren, grozen, strašen. 2. žalosten, nesrečen, čemeren.

συμφορά, ἡ, ion. -ρή 1. dogodek, naključje, slučaj, usoda; a) sreča (ἀγαθή); b) nesreča, nezgoda, bolezen, izguba, trpljenje, poraz; pl. slučaji nesreče, συμφορὴν ποιοῦμαί τι ženem si kaj k srcu, smatram kaj za veliko nesrečo, žalostim se, συμφορᾷ χράομαί τινι imam nesrečo, sem nesrečen, vdam se žalosti nad nesrečo. 2. posledica, izid, uspeh.

σύν-ειμι¹ (εἰμί) 1. sem (živim) s kom skupaj, sem v njegovi družbi, ὀιζυῖ doživim nesrečo, sem nesrečen, νόσῳ = νοσέω, κακοῖς πολλοῖς sem nesrečen, ὅτῳ τὸ μὴ καλὸν ξύνεστι kdor se druži s krivico, kdor se vda krivici, γάμοι gl. εὑρίσκω; ἆται ἀεὶ ξυνοῦσαι κλονέουσι τόνδε neprestano ga vznemirjajo nesreče, ki nikoli ne počivajo; ὁ ξυνὼν χρόνος dolga vrsta mojih let; pos. a) občujem s kom, družim se s kom, obiskujem koga τινί, οἰκείως τινί, μετά τινος; b) o občevanju med učitelji in učenci: οἱ συνόντες prijatelji, tovariši, pristaši, družabniki, učenci; c) o zakonu: živim s kom ali pri kom; d) živim sam zase ἐμαυτῷ; e) ἵπποις redim konje, imam s konji opraviti. 2. stojim komu na strani, svetujem, pomagam komu; pogajam se s kom (Tuk. 4, 83).

σχέτλιος 3 in 2 [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. stanoviten, vztrajen; a) močen, krepak, silen, (pre)drzen, smel; b) hudoben, trd, brezbožen, strahovit, grozen, zločest, strašen, poguben; c) brezobziren, neprijazen Ζεύς. 2. beden, nesrečen.

ταλαιπωρέω (ταλαί-πωρος) 1. intr. (in pass.) trpim revščino ali muko, mučim se, trudim se, prenašam stisko (bedo), trpim, sem nesrečen; ὑπό τινος utrudi, zdela, oslabi, potare me kaj. 2. trans. utrudim, zdelam, mučim; prenašam, trpim τί.

ταλαί-πωρος 2 [Et. od τλῆναι in πωρός, gl. πῆμα] kdor prenese napore, utrjen, težaven, nadležen, mučen, nesrečen, beden, reven. – adv. -ως s težkočami.

ταλαί-φρων 2 (τλῆναι, φρήν) poet. 1. kdor mnogo trpi, nesrečen, beden, reven. 2. stanoviten, vztrajen, pogumen.

ταλα-κάρδιος 2 (τλῆναι, καρδία) mnogo trpeč, nesrečen.

ταλα-πείριος 2 (τλῆναι, πεῖρα) ep. ki je prebil, prestal mnogo izkušenj, v bridkosti izkušen, mnogo izkušen, nesrečen.

ταλα-πενθής 2 (τλῆναι, πένθος) ki trpi nesreče, nesrečen, vztrajen, potrpežljiv.

τάλᾱς, τάλαινα, τάλαν (gl. τλῆναι) [gen. τάλανος, voc. τάλαν, sup. ταλάντατος] 1. trpeč, beden, nesrečen, ubog, reven. 2. predrzen, nesramen, smel.

τλήμων, ονος, ὁ, ἡ, dor. τλᾱ́μων 1. a) trpeč, potrpežljiv, vztrajen, stanoviten; b) podjeten, (pre)drzen, smel, nesramen. 2. beden, nesrečen; subst. nesrečnik, siromak.

τρισ-άθλιος 3 poet. trikrat nesrečen, zelo nesrečen.

τρι-τάλας 3 poet. zelo nesrečen.

φαῦλος 3 in 2 φλαῦρος 3 1. a) slab, slaboten, preprost, navaden, ubog, siromašen ἱμάτιον, σιτία, ποτά, ἀσπίδες navaden (ki jih kdo ravno ima); o osebah: nizkega rodu, navaden, οἱ φαῦλοι preprosti (navadni ljudje), οἱ φαυλότατοι najnižje vrste vojaki; b) lahek, ne težak ἐρώτημα; c) majhen, neznaten, brezpomemben ἀρχή, grd τὸ εἶδος, prazen ἔπη; στρατιά neznaten, majhen, φαῦλα ἐπιφέρω navajam stvari, ki so brez pomena. 2. a) slab, neraben, brez vrednosti τείχισμα, ἆρα φαύλη ἂν εἴη ἡ ἀποδημία ali bi bila to slaba selitev?; b) o osebah: α.) nesposoben, neraben, zanikaren, neizvežban, neizobražen τὰ γράμματα, φαῦλος τὴν γνώμην nerazsoden; slab τοξότης; β.) len, bojazljiv, lahkomiseln; c) (moralno) slab, izprijen. – τὸ φαῦλον malopridnost, hudobija. 3. adv. φαύλως in φλαύρως ἀκούω obrekujejo me, sem na slabem glasu, πράττω sem nesrečen, ἔχω slabo se mi godi, τὴν τέχνην φλαύρως ἔχω sem neizkušen (nevešč) v umetnosti.