Franja

ἀλλοδ-ᾰπός 3 [Et. -απος iz n̥quos, odtod lat. long-inquus, prop-inquus, gršk. še ποδ-απός] od drugod, tuj; subst. tujec, inostranec.

ἄλλο-θεν adv. od drugod, iz druge dežele; ἄλλοθεν ἄλλος odtod in od ondod, od raznih strani; vsak s svojega mesta, (eden od tukaj, drugi od tam); ἄ. ποθέν od nekod drugod; ἄ. οὐδαμόθεν iz nobenega drugega kraja; ἄ. ὁποθενοῦν iz katerega koli drugega kraja.

ἀλλοιόω (iz)preminjam, pregovarjam; pass. izpreminjam se, poslabšam se; τὴν γνώμην premislim se.

ἅλλομαι d. m. [Et. iz σάλjομαι, lat. salio, -ire, saltus, saltare, Salii, gršk. ἅλμα skok. – Obl. fut. ἁλοῦμαι, aor. ἡλάμην (inf. ἅλασθαι) in ἡλόμην (cj. ἅληται, opt. ἅλοιτο, inf. ἁλέσθαι) ep. aor. ἆλτο, cj. ἅλεται, pt. ἄλμενος]. 1. skačem, letim; tečem ὕδωρ NT. 2. navalim na, napadem ἐπί τινα, ἐπί τινι, πρός τι.

ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.

ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.

ἁλό-θεν adv. (ἅλς) ep. od (iz) morja (sem).

(ἄλοξ), οκος, ἡ [Et. iz ἄϜλακ-ς, sor. obl. αὖλαξ, slov. vlečem, vleči iz velk-ti, kor. velq] poet. brazda, (obsejano) polje; πατρῷαι ἄλοκες očetova zakonska postelja (drugi: očetova polja S. O. R. 1211).

ἅλς, ἁλός, ὁ [Et. lat. sal, salis, slov. sol, slan, sla-d-ek (prv. pom. osoljen), nem. Salz (iz got. salt)] 1. sol, zrno soli. 2. ἡ (slano) morje.

ἄλφα indecl. ime prve črke grškega alfabeta (iz hebrejskega 'ālef).

ἀλωπεκῆ, ῆς, ion. -κέη, ἡ ἀλωπεκίς, ίδος, ἡ (ἀλώπηξ) sc. δορά lisičja koža, lisičji kožuh, lisičina, kapa iz lisičine.

Ἀλωπεκῆθεν adv. iz Alopeke (atiški okraj).

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἄμαθος, ἡ [Et. iz ἅμαθος, σάμαθος, nem. Sand iz predgerm. samadho, samdho; sor. gršk. ψάμμος, ἄμμος pesek] ep. pesek, peščina, prod, prah.

ἀ-μᾰ́ραντος 2 ἀ-μᾰράντινος 2 (μαραίνω) NT 1. neuvenljiv, večen. 2. iz amaranta.

ἀ-μάω [Et. iz kor. (a)mē, stvn. māan, nem. mähen; lat. sor. meto, ere (kor. met)] ep. ion. poet. 1. act. žanjem, kosim. 2. med. požanjem sebi; γάλα zbiram, posnemam zase.

ἀμβλύς 3 [Et. iz ἀμλ-υς gl. ἀμαλός, ἀμαλδύνω] top, skrhan, slab, topoglav, mlačen, malomaren; ἀμβλύτερος ne posebno marljiv, prizadeven; manj strog; ἀμβλύτερον ποιῶ τινά oslabim koga, ohladim njegovo prizadevnost (vnetost).

ἀ-μείβω [Et. iz kor. meig^w, kraj premeniti, preseliti se, lat. migro, are, gršk. ἀμοιβός; sor. s kor. mei; slov. mĕna (iz meina) mĕnjati, lat. commoinis, communis, nem. ge-mein. – Obl. fut. ἀμείψω, -ομαι, aor. ἤμειψα, -άμην, pass. ἠμείφθην]. 1. act. (za)menjam, πρός τινα s kom; (o kraju) hodim, prehodim; στέγας zapustim, οἱ ἀμείβοντες šperovci (na strehi, ki se redno menjavajo); θύρας grem skozi; πόλιν ἐκ πόλεως hodim iz mesta v mesto; ὀλίγον γόνυ γουνός kratkih korakov = hodim počasi; μορφὴν ἐκ θεοῦ βροτησίαν izpreminjam božjo podobo v človeško. 2. med. a) menjavam se, vrstim se, zamenjam zase; ἀμείβεται θρῴσκων skače premenjema; ἀμειβόμενος premenjema (izmenoma); b) odgovarjam (μύθῳ, τινά, τινί, τοὺς φίλους komu, πρός τι na kaj); c) κατὰ οἴκους hodim od hiše do hiše; ἕρκος prestopim, zapustim; ἄλλην ἐξ ἄλλης πόλεως hodim od mesta do mesta; ποταμόν prekoračim reko; φόνος ἀμείβεται umor sledi na umor; d) povračam, poplačam χάριν, τινὰ δώροις.

ἀ-μήτωρ, ορος (μήτηρ) 1. brez matere,. 2. čigar mati ni znana iz rodovnika NT. 3. nematerinski, μήτηρ mati, ki ni mati, nečloveška mati.

ἀμνός, ὁ, ἡ [Et. iz ἀβνός, nastalo iz agvnos; prim. lat. agnus, slov. jagnje] jagnje.