Franja

ἀπο-ρρῑγέω ep. [pf. ἀπέρρῑγα s prez. pom.] z grozo odskočim od česa, bojim se, ne upam si νέεσθαι.

ἀπο-σκευάζω 1. act. odpravljam, pospravljam. 2. med. NT naprtujem si, pripravljam se na pot.

ἀπο-τέμνω, ion. -τάμνω 1. act. a) odrezujem, odsekujem; b) ločim, razstavljam, omejujem. 2. pass. a) τὴν κεφαλήν glava se mi odseka, obglavijo me; b) odcepljen sem, zajet sem, odrezan sem. 3. med. jemljem (odrezujem) zase, omejujem, prisvajam si.

ἀπο-τίθημι [cj. aor. med. ep. ἀποθείομαι, tudi v tmezi] 1. act. a) odlagam, polagam, postavljam na stran; b) (po)spravljam, shranjujem, dajem kaj shraniti, izročam (zaupam) komu kaj τινί τι. 2. med. a) odlagam od sebe, snemam, ἐνιπήν opuščam; νόμον odpravljam, razveljavljam; b) shranjujem zase, τὰ χαλεπὰ εἰς τὸ γῆρας prihranjujem si težave za starost; εἰς αὖθις odlagam, odkladam.

ἀπο-τίλλω ion. rujem, pulim si (lase).

ἀπο-τῑμάω 1. act. a) ne častim, preziram; b) (o)cenim, zastavim, dam v zastavo. 2. med. a) ion. dam si kaj oceniti ali plačati; b) jemljem kaj v zastavo.

ἀπο-τίνω, ep. ion. med. ἀπο-τίνυμαι [fut. -τείσω itd.] 1. act. (po)plačujem (kazen, globo, dolg), ἀξίαν trpim primerno kazen; εὐεργεσίας povračam dobrote; ὑπερβασίην, αἷμα pokorim se za; παθεῖν ἢ ἀποτεῖσαι trpeti (telesno kazen) ali plačati (globo). 2. med. dam si plačati (globo); τινά τινος od koga za kaj; τινά maščujem se nad kom, kaznujem koga, βίας τινί za nasilje.

ἀπο-τολμάω usojam si, drznem se, upam si NT, ἀποτολμάω καὶ λέγω drzno govorim, odkrito izjavljam.

ἀπο-φέρω [ep. aor. ἀπένεικα, pass. ἀπηνείχθην, pt. ἀπενειχθείς] 1. act. a) odnašam, odpeljem, odvajam ἀπό τινος, poberem, ugrabim (o bolezni); zanesem (o vetru) πρός, εἴς τι; b) nazaj prinesem, povrnem, plačujem δασμόν, poravnavam (dolg); c) prinesem odgovor, sporočim, javljam, obveščam, naznanjam τινί τι, γραφήν vložim tožbo, πρὸς ἄρχοντα pri arhontu. 2. med. odnašam si kaj, jemljem s seboj.

ἀπο-ψάω 1. act. ostrgam, otiram, brišem. 2. med. brišem si χεῖρα εἴς τι.

ἀπο-ψῡ́χω 1. a) izdihnem; βίον dušo izdihnem, umrjem; NT ἀπὸ φόβου onesvestim se, omedlim; b) (o)hladim. 2. med. (o)hladim se, ἱδρῶ (acc. limit.) ἀπεψύχοντο obrisali so si pot; pass. ἰδρῶ ἀποψυχθείς ohladivši se od potu.

ἅπτω¹ [fut. ἅψω, -ομαι, aor. ἧψα, ἡψάμην, pf. pass. med. ἧμμαι, aor. ἥφθην, ion. ἅμμαι, ἅφθην, ἁψάμην] 1. act. pritikam, privezujem, pripnem, pritrdim, nalagam τινί. 2. pass. ep. prijemam se, držim se, zadenem βέλεα. 3. med. a) privezujem (si) kaj τὶ ἀπό τινος; b) prijemljem se, dotikam se, oklepam se τινός; σίτου pokušam, uživam; πολιτείας pridružujem se stranki; c) napadam (sovražnika), prijemljem koga, zgrabim (o boleznih in težavah), polastim se, θανόντων οὐδὲν ἄλγος ἅπτεται mrtvih ne zadene nobena bolečina; νῦν δ' ἔσχατόν σου τοὐμὸν ἅπτεται δέμας zadnjikrat me obsevaš; ἔπεσιν napadam z besedami, zmerjam; d) lotevam se česa, bavim se s čim τινός, ἔργου, μάχης spuščam se v boj, začenjam bitko, φιλοσοφίας razumevam, καλῶν uživam, ἀληθείας dosegam.

ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).

ἁρμόττω, ep. poet. ἁρμόζω (ἁρμός) [fut. ἁρμόσω, -ομαι, aor. ἥρμοσα, -άμην; pf. ἥρμοκα, pf. med. in pass. ἥρμοσμαι, aor. pass. ἡρμόσθην, fut. ἁρμοσθήσομαι; ion. pf. ἅρμοσμαι, adi. verb. ἁρμοστός, έος] I. act. 1. trans. a) zložim, spojim, sklopim, spahnem, pritaknem, primerim, ἐν ἄρκυσι vklenem; βάσιν βάσει hodim oprezno; b) zaročim, (o)možim; c) zapovedujem, urejam, upravljam; d) uglasim. 2. intr. a) zlagam se, sem primeren, spodoben; b) prilegam se, podajam se, dobro stojim θώρηξ; impers. spodobi se, primerno je; pt. ἁρμόζων primeren, priležen. II. med. 1. zlagam, gradim si; zaročim se, oženim se, vzamem za ženo τινά. 2. ubiram, uglasim λύραν. 3. ravnam se po čem πρός τι.

ἄρ-νυμαι d. m. ep. poet. [fut. ἀροῦμαι, aor. ep. ἀρόμην, cj. ἄρωμαι, opt. ἀροίμην, inf. ἀρέσθαι] (pri)dobivam si, dosegam, odnašam, rešim si kaj, zaslužim; skušam si kaj pridobiti ali rešiti ψυχήν.

ἀρῠ́ω, at. ἀρύτω, ion. ἀρύσσω [aor. ἤρῠσα, -άμην] 1. act. zajemam, črpam. 2. med. zajemam (črpam) zase, (ἀπό) τινος od zaloge, pridobivam si.

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

ἀτάρ [Et. iz ἀτ-αρ, lat. at, pa] stoji vedno v začetku stavka 1. napoveduje nasprotje: nasprotno pa ἀτὰρ αὖτε, pa, ipak, toda, vendar; tako posebno pri nenadnih vprašanjih in kadar se govor prekine: ἀτὰρ τί ἐγὼ περὶ κλοπῆς συμβάλλομαι toda čemu, ἀτὰρ ἥδ' ἂν τάδ' λέγοι toda to ti lahko pove. 2. nadaljuje govor: in nato Od. 21, 229, ἀτὰρ καί = quin etiam, in (da) celó, ἀτάρ τοι toda gotovo, da, (za)res; in vendar (Il. 5, 483; 9, 56). 3. utemeljuje prejšnji stavek Ἕκτορ, ἀτὰρ σύ μοί ἐσσι saj si vendar.

αὐθ-αίρετος 2 (αἱρέομαι) 1. radovoljen, po svoji volji izbran; θάνατος samomor; στρατηγός poveljnik, ki si je sam prisvojil poveljstvo. 2. iz lastne krivde, česar si je kdo sam kriv, kar si je kdo sam nakopal πημοναί, δουλεία.

αὐλέω (αὐλός) 1. act. igram, sviram na piščal(ko), (za)trobim; αὐλεῖται πᾶν μέλαθρον cela hiša odmeva od sviranja (na piščalko). 2. med. dam si zasvirati na piščalko.