Franja

ἡγέομαι [Et. kor. sāg, lat. sagio, ire, sagax, ācis, nem. suchen (got. sōkjan). – Obl. fut. ἡγήσομαι, aor. ἡγησάμην, pf. ἥγημαι, ion. 3 pl. ἡγέαται, adi. verb. ἡγητέον]. 1. a) vodim, sem vodnik, sem kažipot, grem pred kom τινὶ ἐπί τι, ἐς τεῖχος, ἄστεα, πόλιν, τινὶ τὴν ὁδὸν ἐς ali samo ὁδόν kažem pot; b) hodim naprej, korakam prvi (na čelu) τινί, τινὶ ὀρχηθμοῖο vodim na ples, zaigram (k plesu), χοροῦ začenjam ples, (tudi z dat.) τινὶ κερδοσύνῃ začnem z zvijačo, οἱ ἡγούμενοι, τὸ ἡγούμενον prve čete, predvoj, prednja straža; c) sem vodja, načelnik, poveljujem, zapovedujem, vladam τινός, vodim ἡ γλῶσσα πάντα, imam hegemonijo Plut. Arist. 24, οἱ ἡγούμενοι voditelji, vladarji; ἐν τοῖς ἀδελφοῖς sem znamenit med brati NT. 2. menim, mislim, smatram za kaj τινὰ ἐχθρόν, acc. c. inf., θεούς verujem na (v), παρ' οὐδέν prav nič ne cenim, περὶ πολλοῦ (πλείστου) zelo (najbolj) cenim.

ἥδομαι dep. (gl. ἡδύς) [fut. ἡσθήσομαι, aor. ἥσθην, ep. tudi ἡσάμην] radujem se, veselim se, zabavam se τινί, ἐπί τινι in s pt. (ἥδομαι πίνων), poet. tudi τινός; z veseljem uživam; ἡδόμενος rad, z veseljem, ἡδομένῳ ἐστί (γίγνεταί) μοί τι prijetno mi je kaj, veseli me.

ἡδονή, ἡ, ep. ἦδος, εος, τό (ἥδομαι) 1. prijeten občutek, veselje, zabava, užitek, slast, radost, naslada; škodoželjnost; ἡ διὰ τοῦ σώματος ἡδονή čutna, telesna slast, pohotnost, δι' ἡδονῆς rad, ὑφ' ἡδονῆς od veselja, iz škodoželjnosti; (πρὸς) καθ' ἡδονήν po volji, po godu λέγω, ἐν ἡδονῇ ἐστί μοι všeč mi je kaj, po godu mi je kaj, ἡδονῇ χράομαι πρός τινα govorim komu po želji; ἡδονή μοι ἐσέρχεται miče me kaj, poloti se me veselje do česa, ἐν ἡδονῇ ἔχω τινά rad imam koga. 2. prijetnost, korist, ἡδονὰς φέρω prinašam veselo novico; ἐμοὶ τί τόδ' ἦδος kaj mi to pomaga?

ἥκω [Et. iz sē(i)q-; dorsko εἵκω iz seiq-, ἱκέσθαι (iz siq-). – Obl. fut. ἥξω, aor. NT ἧξα, pf. ἧκα]. 1. o osebah: prišel sem, sem tukaj; v ind. praes. vedno s perf. pomenom, impf. ἧκον pa tudi z aor. pomenom: dospel sem; ὁδόν po potu, εἴς τινα τόπον, πρὸς πόλιν, ἐπὶ δεῖπνον, δόμους, ἥκω ἐπί τινα prišel sem do, po koga; χθόνα prišel (zabredel) sem v deželo; vrnil sem se, sem zopet tukaj πάλιν, ἄψορρον; κατά τι prišel sem po kaj, περί τινος zaradi česa, ὅ τι ἥκοιεν zaradi česa (zakaj) so prišli, μανθάνειν da se poučim, ἐκ γενεᾶς πατρῴας ἄριστος izšel sem iz rodu = sem po očetovem rodu najslavnejši, δι' ὀργῆς razsrdil sem se, sem razjarjen, εἰς καλόν prišel sem o pravem času; χρημάτων, βίου dospel sem do premoženja, sem v ugodnih razmerah, δυνάμεως dosegel sem moč, ὡρέων οὐχ ὁμοίως nimam enako dobrega podnebja, θεῶν χρηστῶν uživam milost bogov, εὖ ἥκω sem srečen, sem v ugodnih razmerah, εἰς τοσοῦτον ἀμαθίας sem tako nespameten, παρ' ὀλίγου ἥκω z inf. malo manjka, da; s pt. ἄγων, φέρων, ἐλαύνων privedel, prinesel, prijahal sem (ali prišel sem s kom, s čim); s pt. fut. hočem, nameravam βοηθήσων, μαχούμενος; θεοῖς ἔχθιστος ἥκω = ἔχθιστός εἰμι. 2. o stvareh: dospel, nastopil sem, pripetil, dogodil sem se, zabredel sem, zadelo me je kaj ξένια ἧκε, ἀγγελία, νόσος, σημεῖα ἥκει τινί, εἴς τινα; ὁρᾷς, ἵν' ἥκει τοῦ θεοῦ μαντεύματα kaj (se) je (zgodilo) z božjim prerokovanjem? ὄνησίς τινος ἥκει τινί nekaj koristi komu. 3. impers. ἥκει μοι = προσήκει μοι pristoji, spodobi se mi πενθεῖν.

ἡμερόω (ἥμερος) 1. act. a) krotim, udomačim, gojim, obdelujem, pokoravam, podjarmljam; b) izobražujem, omikam. 2. med. a) podjarmim si kaj; b) podvržem (podjarmim) komu kaj τί τινι.

ἡσυχία, ἡ, ion. -ίη (ἥσυχος) 1. mir, τινός pred kom, tišina, samota, samoten kraj, molk, τῆς ἡσυχίας βίοτος mirno, pohlevno življenje. 2. hladnokrvnost, ravnodušnost, dušni mir, zadovoljnost. 3. pokoj, počitek, nedelavnost, brezbrižnost, ἡσυχίαν ἄγω, ἔχω mirujem, dam mir, ničesar ne delam, živim v miru, mirno gledam kaj, ἐν ἡσυχίᾳ ἔχω τι zamolčim kaj, ἐμαυτόν molčim; μετὰ ἡσυχίας mirno, καθ' ἡσυχίαν v miru, nemoteno.

ἡττάομαι, ἡσσάομαι, ion. ἑσσόομαι pass. (ἧττον) [fut. ἡττήσομαι, ἡττηθήσομαι, aor. ἡττήθην, pf. ἥττημαι, ion. aor. ἑσσώθην, pf. ἕσσωμαι] sem slabejši, zaostajam za kom, prekosi me kdo, podležem, sem premagan, τινός, ὑπό, πρός τινος, τινί NT od koga, πολέμῳ, μάχῃ v boju, ἐν τοῖς δικαστηρίοις izgubim pravdo, τὴν γνώμην izgubim pogum, τῷ θυμῷ, τῇ γνώμῃ sem pobit (v srcu); s pt. εὐεργετῶν, εὖ ποιοῦντές τινος zaostajam za kom v izkazovanju dobrot; vdam se τοῦ δικαίου, κοὔτοι γυναικὸς οὐδαμῶς ἡσσητέα ženski se ne smemo vdati, ne smemo pustiti, da bi gospodovala nad nami ženska, ὑπέρ τινά τι sem na izgubi, sem v čem manjši od drugega NT.

θαυμάζω [fut. θαυμάσομαι, aor. ἐθαύμασα, pl. τεθαύμακα, -ασμαι, pass. aor. ἐθαυμάσθην, fut. θαυμασθήσομαι, ep. fut. θαυμάσσομαι, iter. impf. θαυμάζεσκον, NT fut. in aor. pass. v med. pomenu], ion. θωμάζω 1. a) strmim, čudim se; občudujem, zelo cenim, spoštujem, τινά, τί koga (kaj); τινά τινος koga zaradi česa, τινά ἐπί τινι, διά τι; občudujem kaj na kom τί τινος, tudi z εἰ, ὅτι, ὡς, ὅπως; v pass. s pt. θαυμάζομαι ποιῶν τι = čudijo se mi, da delam, μὴ παρὼν θαυμάζεται čudim se, da ga še ni tukaj; b) vprašam začuden, strmeč občudujem, ne morem doumeti. 2. želim (hočem) izvedeti, radoveden sem ὅστις ἔσται.

θαυμάσιος 3, ion. θωμάσιος (θαυμάζω) 1. čuden, čudovit, nenavaden, izreden ὦ θαυμάσιε ἄνθρωπε (ironično) o ti čudni človek, čudak. 2. občudovanja vreden, čudovit – θαυμάσιον ὅσον (mirum quantum) (za) čudo veliko.

θειάζω (θεῖος) 1. prorokujem, pass. θειάζεταί τι ἐπί τινι izreče se kaj s (proroškim) ozirom na kak poznejši dogodek. 2. obožavam, prištevam, uvrščam med bogove.

θεραπεύω [fut. med. s pas. pom.] 1. a) služim, sem uslužen, strežem, skušam koga pridobiti, pridobivam, pomagam komu, prijazno ravnam s kom; b) cenim, spoštujem, častim θεούς; c) (po)klanjam se, dvorim komu, prilizujem se, laskam se τινά, θύρας hodim na dvor se poklanjat. 2. a) pazim na koga, skrbim za kaj, oskrbujem, gojim, negujem kaj τί, τινά, ὅτi, ὅπως, acc. c. inf., ἡδονήν udajam se, robujem; b) obdelujem γῆν; c) odstranjujem kaj od koga, NT zdravim νόσον, τινὰ ἀπό τινος od česa; pass. ozdravim (-eti); d) τοὺς ὑπέρ ἐχθρῶν καιρούς dajem sovražnikom ugodno priložnost; e) izobražujem ψυχήν; θεραπεύομαι εἴς τι skrbno se izobražujem za kaj.

θηράω, ion. θηρέω (θήρα) [fut. θηράσω itd.] 1. act. a) grem na lov, (u)lovim, ustrelim τί, skušam koga ujeti, pridobiti, zasledujem, sem v zasedi, napadem iz zasede, prekanim; b) stremim za čim, hrepenim po čem τί. 2. med. ulovim, ujamem si kaj.

θηρεύω = θηράω 1. act. a) lovim, hodim na lov; τὰ θηρευόμενα ustreljena divjačina; b) lovim kaj ὀνόματα, zalezujem koga, hrepenim po čem ἀλήθειαν, skušam pridobiti φιλίαν, τὶ ἐκ τοῦ στόματος αὐτοῦ skušam kaj ujeti iz njegovih ust NT. 2. med. ulovim si kaj.

θοινάω (θοίνη) [fut. θοινήσω itd.] ep. poet. 1. act. pogostim koga s čim, nasitim, napravim gosti; δεῖπνον θοινῶ τί τινι postavim komu kaj kot jed na mizo, pogostim koga s čim. 2. pass. gostim se, pogosti me kdo.

θορυβέω (θόρυβος) 1. act. a) intr. ropočem, razgrajam, razsajam, izražam glasno svojo nejevoljo, glasno pritrjujem; b) trans. motim, mešam, vznemirjam, begam, spravljam v nered (sovražno bojno vrsto); plašim, vzbujam pozornost, πόλιν razburjam NT. 2. pass. vznemirjam se, sem v skrbeh zaradi česa, zmešam se, zbegam se, περί τι sem zavoljo česa v nemiru, ὑπὸ τοιούτων ἀνδρῶν θορυβεῖ taki možje te s svojim vpitjem begajo (ali vpijejo okrog tebe), ὄχλος θορυβούμενος hrumeči ljudje NT, ἀποχωρέω τεθορυβημένως odhajam v neredu.

θροέω (θρόος) 1. kričim, kličem, izrekam, govorim, pripovedujem τί. 2. pass. NT ustrašim se, bojim se.

θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.

θῡ́ω² [Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost.

ἰάλλω [Et. iz ἰ-αλ-jω, nem. eilen (stvn. illan) – Obl. aor. ἴηλα] ep. (od)pošiljam, mečem, ustrelim, χεῖρας ἐπί τι iztegujem roke, segam po, ἐπί τινι zgrabim z roko koga, δεσμὸν περί τινι nadevam okove okoli česa; ἀτιμίῃσίν τινα zasramujem, sramotim, žalim koga (gl. ἐπιάλλω).

ἰδιώτης, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.