Franja

Ἰάρδανος, ὁ 1. reka a) na Kreti; b) v Elidi. 2. lidijski kralj.

Ἰλισσός, at. Ἰλισός, ὁ reka v Atiki.

Ἱμέρας, ᾱ, ὁ reka na Siciliji.

Ἰνδός, ὁ reka Ind.

Ἶρις², ιος, ὁ reka v Paflagoniji.

Ἴς mesto (ἡ) in reka (ὁ) v Babiloniji.

Ἰσμηνός, ὁ reka v Bojotiji; adi. Ἰσμήνιος 3 Apolonov pridevek, ker je imel blizu te reke svoje svetišče po imenu Ἰσμήνιον, τό.

Κάικος, ὁ reka v Miziji, po njej se imenuje ravnina τὸ Καΐκου πεδίον.

Κάρη(σ)σος, ὁ reka v Miziji.

Κάρσος, ὁ reka v Kilikiji.

Καταρρήκτης, ου, ὁ ion. = Καταρράκτης reka v Pamfiliji.

Κάυστρος, ὁ Καΰστριος, ὁ reka v Lidiji, ki se izliva v morje pri Efezu; Καΰστρου (Καΰστριον) πεδίον mesto v ravnini okrog Kaistra.

Κηφῑσός, ὁ 1. reka v Atiki. 2. v Bojotiji, ki se izteka v Kopajsko jezero (λίμνη Κηφισίς).

Κῖνυψ, υπος, ὁ reka v Libiji, ἡ Κῖνυψ pokrajina ob njej.

κοῖλος 3 [Et. iz κόϝιλος, kor. k'ewā, obokati, lat. cavus (iz cowos), gl. κυέω] 1. izdolben, votel, vzbokel, trebušnat, ναῦς spodnji del ladje, ladjin bok, λιμήν prostoren. 2. vglobljen, globoko ali med gorami ležeč, Λακεδαίμων od gor obdan; ὁδός klanec, soteska, ποταμός z visokimi, strmimi bregovi; pri Arijanu: narasla, od valov razburkana reka. – subst. τὸ κοῖλον globel, dolina; λιμένος zaliv.

Κόμψατος, ὁ reka v Trakiji.

Κρᾶθις, ιδος, ιος, ὁ 1. reka v Ahaji. 2. v spodnji Italiji.

Κύδνος, ὁ reka v Kilikiji.

κώκῡμα, ατος, τό poet. κωκῡτός, ὁ ep. poet. jok, tarnanje, vek, javkanje, krik; lastno ime Κωκυτός, ὁ reka v podzemlju.

Λάρι(σ)σος, ὁ reka na meji Elide.