Franja

ἐπ-αραρίσκω [trans. aor. ἐπῆρσα, intr. plpf. ἐπαρήρει] 1. na-, pritikam, pritrjujem τινί τι. 2. intr. pritrjen sem na čem κληΐς.

ἐπ-αρκέω [fut. ἐπαρκέσω itd.] 1. intr. zadostujem, obstajam, sem, ostajam v veljavi νόμος. 2. trans. a) pomagam, podpiram, dajem, nudim διαφυγάς, dajem komu od česa τινί τινος:; b) odvračam kaj od koga, zabranjujem kaj, preprečujem τινί τι.

ἐπ-ασκέω 1. skrbno izvršujem, izdelujem, obdam, opremim s čim τί τινι. 2. urim, vežbam se v čem τί, bavim se s τέχνην; μνήμην ohranjam spomin na; pf. ἐπήσκηταί τισιν običajno je, v navadi je pri nekaterih.

ἐπ-αυρίσκω [aor. inf. ep. ἐπαυρέμεν, ἐπαυρεῖν, med. fut. ἐπαυρήσομαι, aor. 2 ἐπηυρόμην, 2 sg. cj. ἐπαύρηαι in ἐπαύρῃ] 1. act. a) oprasnem, dotaknem se, oplazim, udarim, zadenem (o streli); b) uživam, okušam, dobivam τινός. 2. med. a) postanem, sem deležen česa, dosežem, imam od česa dobiček, korist ali škodo, κακόν žanjem nesrečo, čutim posledice; b) dobivam, uživam, zvem τοῦτο, βασιλῆος spoznam kralja na svojo škodo, τάχα ἄν τι τοῦ ὀνόματος ἐπαύροιτο morda je bilo tudi njegovo ime te nesreče krivo.

ἐπ-αφίημι izpuščam, odpošiljam, mečem na koga τί τινι, ἐπί τινα.

ἐπείγω [aor. ἤπειξα, fut. med. ἐπείξομαι, aor. pass. ἠπείχθην] 1. act. in pass. a) trans. α.) pritiskam, tiščim, težim, stiskam, zatiram τινά; β.) gonim, podim, ženem, silim, pospešujem τί; b) intr. hitim, žurim se, τὰ ἐπείγοντα nujni opravki. 2. med. a) pripodim se, pridrevim, privršim, hitim z inf., pt.; b) želim, hrepenim, poganjam se za τινός, περὶ νίκης, inf.; c) pospešim γάμον, πλοῦν, prenaglim (se) πᾶν πρῆγμα; part. ἐπειγόμενος: α.) uren, hiter; β.) želeč si, hrepeneč po Ἄρηος, ὁδοῖο.

ἔπ-ειμι² (εἶμι) [ep. impf. 3 sg. ἐπήιεν, pl. ἐπήισαν, fut. ἐπιείσομαι, aor. med. ἐπιεισάμην; praes. pogosto s pom. fut.] 1. kraj. a) pridem zraven, (pri)bližam se, pojdem, grem v ἀγρόν, obiščem (s kaznijo) μέλαθρα; ὁ ἐπιών ki se ravno približa, katerisibodi, kdorkoli; b) o govorniku: vstanem, nastopim; c) sovražno: pomaknem se proti komu, napadem, naskočim τινί, τινά, ἐπί, πρός τινα, ὡς ἐπιών čim navali, pri prvem naskoku, ὁ ἐπιών napadalec; d) obhodim, prehodim χώρους, pregledam στράτευμα; e) pride mi kaj na misel ἐμοί τι, εἰρῆσθαι τὸ ἐπιόν česar se je domislil, kar mu je prišlo na misel; f) zadene me, loti se me, preti mi kaj, τὰ δεινά τινι nevarnosti prete komu, γῆρας ἔπεισί με postaram se, τὸ ἐπιόν (ἀποτρέπω) kar mi preti, nevarnost. 2. čas. bližam se, nastopim, sledim ὀρυμαγδός, ὁ ἐπιών naslednik, ἡ ἐπιοῦσα (ἕως, νύξ, ἡμέρα) nastopno, sledeče, prihodnje jutro (noč, dan) NT, ἐν τῷ ἐπιόντι χρόνῳ v prihodnje, pozneje, τὰ ἐπιόντα bodočnost, naslednje, sledeče.

ἐπ-εισβαίνω grem, hodim tudi jaz noter, hodim za kom v kaj εἴς τι.

ἐπ-εισπηδάω skačem za kom v kaj εἴς τι.

ἐπ-εκβαίνω še jaz izstopim, pridem za kom (na suho) ἔς τι.

ἐπ-ελαύνω (tudi v tmezi, gl. ἐλαύνω) 1. tr. a) okujem z χαλκόν, obijem, prevlečem z; b) ὅρκον τινί zavezujem s prisego, zaprisegam; c) στρατιάν vodim, peljem vojsko, prihajam z vojsko, grem, korakam proti komu. 2. intr. (pri)jašem nasproti, (pri)dirjam, grem nasproti, napadam, hodim na vojsko nad koga τινί, ἐπί τι, ἐρήμην potujem skozi puščavo.

ἐπ-ελπίζω 1. vzbujam, dajem upanje komu τινὰ ὡς. 2. obenem še upam, zanašam se na kaj τί, ὡς ali inf.

ἐπ-έξειμι, ἐπ-εξέρχομαι [impf. 2 sg. ἐπεξῄεισθα, ion. 3 pl. ἐπεξήισαν] 1. a) odidem, odrinem, vzdignem se, grem proti sovražniku, napadem koga τινί, εἰς τὴν μάχην, planem, udarim (iz mesta ali trdnjave) ἔκ τινος in abs.; ἔργῳ τι napadam, nasprotujem s (primernim) dejanjem, ravnam primerno svojim besedam; ἀπειλῶν nastopim proti komu z grožnjami; pren. τῷ ῥήματι napadam, izpodbijam; b) preganjam, zasledujem; kaznujem, tožim, πατρὶ φόνου očeta zaradi uboja, τινά, τινί maščujem se nad kom, dohitim koga, τιμωρίας μείζους še huje se maščujem. 2. grem naprej, odidem, prirejam obhode, χώρας prepotujem, ἐπ' ὅσον ὕβρις Καμβύσεω ἐπεξῆλθε kako daleč je šel K. v svoji prevzetnosti, ὡς ἐπὶ πλεῖστον τῇ τύχῃ sledim, grem za srečo. 3. pren. a) naštevam, omenjam ἄστεα, obširno razlagam, preiskavam, obravnavam διζήμενος, pregledam περί τινος; b) izvršim, izpeljujem ἔργῳ τι, πᾶν vse poskusim.

ἐπ-εξεργάζομαι med. 1. povrhu storim še kaj τί. 2. poet. ubijem, uničim iznova ἱππέας.

ἐπ-εξευρίσκω ion. povrhu še iznajdem τί.

ἐπ-ερείδω [aor. ἐπέρεισα] ep. naslanjam, upiram, porivam, potiskam (z močjo) ἔς τι; napenjam (vso moč) ἶν' ἀπέλεθρον.

ἐπ-ερῠ́ω, ion. ἐπ-ειρύω [aor. ἐπέρυσα, ep. ἐπέρυσσα tudi v tmezi] 1. act. ep. za-, pritegujem, potegujem za seboj; στήλην postavljam na čem. 2. med. ion. mečem kaj na sebe, oblačim si kaj τί.

ἐπ-έρχομαι med. [ep. fut. ἐπελεύσομαι, aor. ἐπήλυθον] 1. a) prihajam, prispem, (pri)bližam se, pridem, stopim δόμους, εἰς τόπον, obiščem ἀγρόν, ναούς; φάτις kroži, se razširja med ljudmi, dospem h komu τινί, τινά; ἡ ἐσύστερον ἐπελθοῦσα γυνή druga žena; tudi o času νύξ, Ὀλύμπια; ὧραι ἐπήλυθον so se povrnili; b) pri-, nastopim (kot govornik), stopim pred koga, nastopim pred ἐπί τινα; c) zabredem v kaj, εἰς λόγου στάσιν sprem se; d) obide, loti se me (želja, spanec itd.), zaloti me, iznenadi me ὕπνος τινά in τινί, pride mi kaj na misel, obide me misel, mika me τινά, τινί, τοιαῦτα λέγειν, πταρεῖν. 2. a) napadem, vderem, τὴν τῶν πέλας v sosedno deželo, τινί koga, αὐχέν' ἐπήλυθε je oprasnila tilnik; b) prehodim, prepotujem πολλὴν γαῖαν, ὅσην χώραν, ἄγκεα; c) hodim po čem, črez kaj (Tuk. 3, 23), o reki: razlijem se, poplavim τί; d) razložim, izvršim, storim τοσάδε πολέμῳ.

ἐπ-ερωτάω, ion. ἐπ-ειρωτάω povprašujem še τί, τὸν θεόν, τινὰ περί τινος(bogove, proročišče) ; NT povprašujem po kom, vprašujem koga, iščem, zahtevam, preprosim τινά z inf.

ἐπ-εσθίω zraven jem τινί τι.