Franja

προσ-περιβάλλω 1. act. obdajam še s čim, postavljam (gradim) še kaj okoli česa. 2. med. spravljam kaj na se, prisvojim si kaj, polastim se česa.

προσ-ποιέω 1. act. pri-, dodam, pri-dobim koga komu, spravim na njegovo stran τινί τινα. 2. med. a) dam si narediti, naredim si kaj ξύλινον πόδα; b) pridobim si koga φίλους; dobivam, prisvojim si, lastim si, pripisujem si kaj; c) spravim pod svojo oblast, podvržem si kaj; d) hlinim se, delam se, trdim o sebi (da kaj vem, da sem kaj, da sem zmagal εἰδέναι, εἶναι, νικᾶν); μή z inf.: delam se nevednega, preziram; z inf. fut: obetam.

προσ-πολεμόομαι med. napravim si koga za sovražnika, sprem se s kom τινά.

προσ-πταίω 1. zadenem, udarim se ob kaj πρός τι, razbijem si koleno τὸ γόνυ. 2. pren. a) vzbudim nejevoljo, zamerim se komu, razžalim koga; b) trpim škodo, imam nesrečo v čem, sem pobit, poražen ναυμαχίῃ, μεγάλως.

προσ-τίθημι [gl. τίθημι, aor. cj. ion. προσθέω, adi. verb. προσθετέον] I. act. 1. pristavljam; polagam, postavljam na, pred kaj λίθον, pri-, zaslanjam, zapiram θύρας, naslanjam, pristavljam κλίμακας. 2. pren. a) nalagam τί τινι, ζημίαν, naročam; pripisujem αἰτίαν, prištevam, vcepim komu kaj, navadim koga na kaj τινὶ τὸ δύνασθαι; delam silo, prisilim koga ἀνάγκην; povzročujem, napravljam; b) do-, pristavljam, podeljujem; pomnožujem, (po)večam, dodajam, primaknem πῆχυν, izročam πόλιν, dajem komu za ženo γυναῖκα, pridružujem se komu ἐμαυτόν; vrhu tega še storim kaj καὶ τοῦτο. II. med. 1. pridružujem se komu, pristopam h komu, držim s kom; privoljujem, pritrjujem, odobravam γνώμῃ. 2. pri-, dodam iz svojega, ψῆφον glasujem za, ugodim komu, ustrezam mu, hvaležen sem χάριν, μῆνιν kuham jezo, πόλεμον začenjam vojsko, napadem z vojsko. 3. pri-, dodevam si kaj, prisvojim, nakopavam si κακόν, pridobivam zase (sebi), ἰσχύν povečam (pomnožim) si moč, τινὰ πολέμιον τοῖς ἄλλοις napravljam si še koga za sovražnika, δάμαρτα jemljem za ženo, πέλας χώρας spremljam v svojo bližino.

προσ-χρῄζω poet., ion. προσ-χρηΐζω 1. vrhu tega potrebujem še česa τινός. 2. zraven še zahtevam, želim si še česa τινός, τί. 3. prosim, τινός koga.

προ-τίθημι [gl. τίθημι; ep. praes. ind. 3 pl. προθέουσι, impf. 3 pl. πρότιθεν; ion. praes. med. 3 pl. προτιθέαται] I. act. in pass. 1. spredaj postavim, postavim pred koga δαῖτα, položim, vržem pred koga, τινὰ κυσίν pred pse za hrano φορβάν, ξείνιά τινι izkazujem komu gostoljubnost; pos. a) prinesem σποδόν τινι, prepustim, izročim τινὰ ταφεῦσιν, podam χεῖρα; b) izpostavim τινά; c) določim οὖρον τῆς ζόης, νόμον ἐμαυτῷ dam si zakon; d) dam na izbiro ἢ πείθεσθαι ἢ πείθειν; λόγον dam besedo; e) držim pred kom, αἰτίαν navedem kot vzrok, ἐλπίδα mamim, slepim z upanjem; f) stavim kaj nad kaj, dajem čemu prednost, bolj cenim τί τινος, ἡμᾶς χρημάτων, ἡδονὴν ἀντὶ τοῦ καλοῦ. 2. javno izpostavim, postavim na ogled τὸν νεκρόν; a) določim, razpišem kot nagrado στέφανον ἆθλα, θάνατον ζημίαν določim za kazen smrt; b) priredim ἀγῶνα (ἅμιλλαν) λόγων pozivljem na boj ali tekmo, ἀγῶνα πονηρίας, ἀέθλους; c) javno razglasim, ukažem, naročim τί, inf.; d) predložim v posvetovanje, dam v razgovor βουλήν, πρᾶγμα ἐς μέσον, λόγον περί τινος, γνώμην stavim predlog; προτίθεται σκοπεῖν περὶ πραγμάτων javne zadeve so predmet posvetovanja. II. med. 1. a) postavim kaj pred se, držim pred seboj πέπλον ὀμμάτων; b) dam si postaviti, prinesti na mizo κρέα, δαῖτα; c) sklenem, namenim se, odmenim si NT, smatram za svojo dolžnost τί ali inf. 2. izpostavim kaj svojega (na ogled), izložim, izpostavim ποτήρια, νεκρόν, μέγα πένθος kažem veliko žalost. 3. določim χρόνους (rok), οὖρον ἐνιαυτόν, napovem πόλεμον, ἔχθραν, skličem λέσχην; εὐλάβειάν τινος odvrnem. 4. bolj cenim, stavim kaj nad kaj τί τινος, τί πάρος τινός.

προ-τολμάω poprej si upam, storim kaj.

προ-χειρίζομαι d. m. 1. a) vzamem v roko, izberem, izvolim si τινὰ ὑπηρέτην NT; b) (na)prej določim, odredim, sklenem. 2. pripravljam komu kaj, oskrbujem, opremljam koga s čim. 3. pf. pass. poprej sem določen NT, sem naznanjen (pripravljen), sem pri rokah.

πυνθάνομαι [fut. πεύσομαι, aor. ἐπυθόμην, pf. πέπυσμαι, ep. aor. 3 pl. πυθοίατο, 3 sg. redupl. πεπύθοιτο, pf. 2 sg. πέπυσσαι, ion. aor. imp. πύθευ, πυθεῦ] 1. povprašujem, poizvedujem, vprašujem, τί, τινά, τινός, ὑπέρ, περί τινος po kom (čem), τὶ διὰ τινος s pomočjo česa; pri kom τινός, παρά τινος. 2. izvem, za-, doznam, slišim, zapazim; pogosto s perf. pomenom = izvedel sem, vem; veže se: a) z acc. osebe ali stvari: ἐπύθοντο μετὰ Τρώεσσιν Ἄρηα opazili so, da je Ares s Trojanci, κτύπον, κέλαδον; b) s ὅτι: τὸν ἐπιόντα πυνθάνεαι, ὅτι Πέρσης ἀνὴρ μέλλει; c) z acc. part.: εἰ πυθοίατο συλῶντα τἀμά ko bi slišale, kako si plenil, kar je mojega, τὸν Κῦρον προσελαύνοντα da se Kir približuje, πυθόμην ταύτην ὁδὸν ὁρμαίνοντα da je namerjal to pot; d) z acc. c. inf. πλοῖα προσπλεῖν; e) z gen. osebe ali stvari, o kateri kaj slišimo: πατρός o očetu, Αἴαντος, μάχης, tudi z gen. part. οὔπω πυθέσθην Πατρόκλοιο θανόντος da je Patrokel umrl; περί τινος, περὶ τῶν ὀφίων; f) z gen. osebe, od katere kaj slišimo: οὐ γὰρ ἂν πύθοιό μου nikdar ne boš slišal od mene; namesto gen. stoji tudi παρά τινος, παρὰ πυρσῶν po ognjenih znamenjih, ἔκ τινος gen. part. stoji, ako se kaj izve neposredno, acc. part., ako izvemo kaj posredno (od drugih) kot gotovo; acc. c. inf. pa, ako izvemo kot (negotovo) vest.

ῥᾳστώνη, ion. ῥῃστώνη, ἡ (ῥᾷστος) lahkota 1. ročnost, pripravnost, spretnost. 2. naklonjenost, postrežljivost, uslužnost, ἐκ ῥᾳστώνης iz prijaznosti, τινός do koga. 3. olajšava, ῥᾳστώνην τινὸς παρασκευάζομαι olajšam si kaj; oddih, odpočitek, ozdravitev, okrepitev, korist, πολλὴ ῥᾳστώνη γίγνεται zelo koristno je. 4. a) udobnost, ugodnost, mir; b) nemarnost, popustljivost, lenoba.

σαβαχθανί, -εί zapustil si me NT.

σεύω ep. poet. [Et. iz kor. qjeu-, vzbuditi, vzdigniti. – Obl. impf. ἔσσευον, aor. ἔσσευα, med. ἐσσευάμην; ep. impf. σεῦον, aor. σεῦα, σευάμην; σεύομαι: impf. ἐσσευόμην, aor. 2 med. ἐσσύμην, ἔσσυο, ἔσ(σ)υτο, σύτο, pt. σύμενος; pass. ἐσσύθην, pf. ἔσσυμαι, pt. ἐσσυμένος, plpf. ἐσσύμην, ep. med. praes. 3 sg. σεῦται]. I. trans. act. in med. 1. storim, da se kaj hitro giblje; a) zapodim, poženem, tiram pred seboj, gonim, podim, priganjam, ščuvam na ἐπί τινι; b) od-, prepodim, preženem, hitro odpeljem ἀπὸ χθονός; c) storim, da se ulije, izvabim αἷμα. 2. vihtim, mečem, lučam. II. intr. med. in pass. 1. a) hitro se gibljem (premikam), hitim, tečem, derem, drevim (se), vihram, planem iz česa; adv. ἐσσυμένως hitro, urno; b) πάλιν hitim nazaj; odhitim. 2. pren. žene me kaj, prizadevam si, hrepenim, želim, ἐσσύμενος zelo željen česa, pohlepen po τινός.

σημαίνω [fut. σημανῶ, aor. ἐσήμηνα, (-μᾱνα), pf. σεσήμαγκα, pass. pf. σεσήμασμαι, 3 sg. -ανται, inf. -άνθαι, pt. -ασμένος, aor. ἐσημάνθην, fut. σημανθήσομαι; med. fut. σημανοῦμαι, aor. ἐσημηνάμην; ep. fut. act. σημανέω, aor. σήμηνα] I. act. 1. zaznamenujem, označujem, zapečatim; πλῆθος obračam pozornost na. 2. a) dam znamenje, da se kaj izvrši, dam geslo, povelje (v vojni), dogovorim se s kom po znamenju, τὸ πολεμικόν dajem (s trobento) znamenje, ἀνακώρησιν za umik, impers. σημαίνει zatrobi se; b) sploh: dam povelje, zapovedujem, velim, ukazujem, sem komu gospodar (poveljnik) τινί, τινός (ep.), ἐπί τινι, z inf.; c) kažem, razglašam τί; d) o bogovih: dajem, pošiljam usodno znamenje, naznanjam prihodnost; o stvari: pomenjam. 3. a) javljam, naznanjam, sporočam (da se je kaj zgodilo) πρός τινα; s pt. Κρέοντα προσστείχοντα da se Kreon bliža; b) tolmačim, razlagam; c) dokazujem. II. med. 1. označujem kaj za svoje (za sebe), (za)pečatim si, dam si zapečatiti. 2. spoznavam iz znamenj, sklepam, domnevam.

σημειόω 1. act. = σημαίνω. 2. med. NT zaznamujem si, spoznam τινά.

σῑτο-ποιέω 1. act. pripravljam kruh ali hrano, dajem komu hrano τινί, hranim koga. 2. med. pripravljam si jed, jem.

σκηνάω (-εω) σκηνόω (σκηνή) 1. act. a) sem pod šatorom, bivam v šatoru, taborim, nastanim se; b) v šatoru obedujem, jem; praznujem. 2. med. a) dam si napraviti kočo καλύβην; b) bivam, stanujem, nastanim se ἔν τινι.

σμάω [Et. kor. smēi, otirati. – Obl. skrč. σμῇς, ῇ, ῆν itd., ion. σμᾶται]. 1. act. otiram, brišem. 2. med. a) otiram si, brišem si τί; b) namažem se, mazilim se, τί, τινί s čim.

σοφίζω (σοφός) [aor. ἐσόφισα, pass. pf. σεσόφισμαι, aor. ἐσοφίσθην, plpf. 3 ἐσεσόφιστο] 1. act. (iz)modrim, spametujem, (po)učim koga NT. 2. med. a) sem pameten ali moder, σοφιζόμεσθα τοῖσιν δαίμοσιν οὐδέν nasproti bogovom je naša modrost ničeva; b) pametno si izmišljam, modro uredim (naredim) τινί τι; modrujem, pametno preudarjam. 3. pass. δεῖ σοφισθῆναι, ὅπως treba je pametno izmisliti (izmodrovati), kako, σεσοφισμένος izmišljen NT.

σπάω [Et. lat. spatium, kor. spē(i), razširjati se. – Obl. fut. σπάσω, aor. ἔσπασα, pf. ἔσπακα, pf. pass. ἔσπασμαι, aor. ἐσπάσθην, fut. σπασθήσομαι, adi. verb. σπαστός; ep. aor. σπάσα, med. pt. σπασσάμενος]. I. act. in pass. 1. vlečem, vlačim, potegnem, izderem ξίφος; izvinem, izpahnem μηρόν. 2. proč potegnem, odtrgam, (iz)pulim κόμην. 3. preslepim, prevaram πειθώ. 4. raztrgam, razmesarim. II. med. 1. potegnem zase, izderem svoj meč NT, ἐσπασμένος τὸ ξίφος z golim mečem. 2. vlečem k sebi ἔγχος, izpahnem si τὸν μηρόν.