Franja

ἕννῡμι [Et. iz ϝεσ-νυμι, kor. w-es "oble-či", lat. ves-tis. – Obl. v prozi samo v sestavljenkah; ep. poet. fut. ἕσσω, ἕσω, aor. ἕσσα, ἕσα, med. ἑσ(σ)άμην, ἑεσσάμην, pf. ἕσμαι, ἕσσαι, ἕσται in εἷμαι, pt. εἱμένος, plpf. ἕσμην, ἕσσο, ἕστο in ἕεστο, εἷτο, du. ἕσθην, 3 pl. εἵατο]. 1. act. ep. ogrinjam, odevam, oblačim koga s čim τινά τι. 2. med. in pass. oblačim si kaj, oblačim se, opravljam se; pf. oblečen, odet, zavit sem v kaj τί, εἵματα; λάινον χιτῶνα oblečem si kamenit plašč = kamenjajo me; ἀσπίδας zakrijem se s ščiti, ἀλκήν navdam se (opašem se) s pogumom, sem zelo hraber; χαλκῷ okovan z medjo, νεφέλην ogrnem se v, σκότον oblečen sem v temo = sem mrtev.

ἔν-ορκος 2 1. s prisego zavezan, zaprisežen, οὐκ ἀξιῶ σε ἔνορκον θέσθαι nočem te s prisego zavezati, zapriseči, ἔνορκον ποιοῦμαι prisežem. 2. s prisego potrjen, posvečen; θεῶν δίκα s prisego posvečeno božje pravo, ἔνορκόν ἐστί τινι nekdo je s prisego zavezan.

ἔν-οχος 2 (ἐν-έχομαι) zadržan v, zapopaden, kriv, zapleten v kaj, izpostavljen, okužen s čim τινός, podvržen čemu; δουλείας v sponah sužnosti, τῇ γραφῇ obtožen.

ἐν-στέλλομαι pass. ion. [pf. ἐνέσταλμαι] oblačim se; pf. oblečen sem s čim τί.

ἐν-τρῑ́βω vmanem, mažem, lepotičim (lice s čim), κόνδυλον udarim koga v obraz.

ἐν-τρυφάω 1. sem mehkužen (razkošen), razkošno, razuzdano živim NT. 2. zbijam šale s kom, zasmehujem, oholo ravnam s kom τινί.

ἐν-τυγχάνω 1. zadenem, naletim na, srečam koga, zabredem v kaj τινί, ὁ ἐντυχών kateri si bodi. 2. a) snidem se s kom, obiskujem koga, občujem s kom τινί, prosim, obračam se na koga τινί NT, τῷ θεῷ κατά τινος tožim koga pri Bogu NT, dosežem τινός; b) bavim se s čim, βιβλίῳ vzamem knjigo v roke (in jo berem).

ἐν-υβρίζω poet. hudo (grdo) ravnam s kom, grešim zoper koga τινά, τινί s čim NT.

ἐν-ώμοτος 2 (ὄμνυμι) poet. zaprisežen, s prisego zavezan, θεῶν kdor je pri bogovih prisegel; adv. ἐνωμότως s prisego.

ἐξ-άγω (gl. ἄγω) [ep. impf. ἔξαγεν] I. act. 1. vodim vun, izpeljem, πρὸ φόωσθε spravim na svet, zbudim, odvedem iz česa (ἔκ) τινος, izvažam τάλαντα, povedem s seboj, ὁδόν privedem do cilja, τύμβον nasujem, napravim; περίβολον pomaknem naprej. 2. στρατόν odpeljem; brez στρατόν: krenem vzdignem se, odidem, zapeljem ἐς, πρός τι. II. med. 1. dam se odvesti, speljati; izidem, zapeljem. 2. γέλωτα izvabim, (pripravim v) smeh.

ἐξ-αίρω, ep. in ion. ἐξ-αείρω (gl. αἴρω) 1. act. a) dvignem iz česa, (po)vzdignem πόδα, povišam, storim mogočnega οἰκίαν; b) povečam, zgradim τεῖχος; ὑψοῦ poveličujem, povzdigujem, slavim; c) odganjam, odpravljam, odnašam τινὰ ἔκ τινος, τίς σ' ἐξῆρεν οἴκοθεν στόλος; kakšna pot te je spravila z doma?; d) razburim, razdražim, pomirim, ohrabrim, osrčim; βίον ἡδοναῖς živim v radosti in veselju, μένος razsrdim se, θανεῖν gonim v smrt. 2. pass. vzdignem se, prevzamem se, ἐλπίσιν κεναῖς navdajajo me prazne nade. 3. med. odnesem s seboj, pridobim si μισθούς, πολλὰ Τροίης uplenim v Troji, odpeljem αὐτόν, večam, pomnožim (po svoji krivdi) νόσον.

ἐξ-αιτέω 1. act. in pass. zahtevam, terjam, prosim σμικρόν, τινά τινος koga od koga (za ženo), τινά τι, z acc. c. int. zahtevam, da kdo kaj stori; poseb. zahtevam, da se mi kdo izroči. 2. med. zahtevam, prosim zase, τινά τι prosim koga česa, izprosim si kaj od koga χάριν, NT τινά poželim si koga; izprosim si koga, izprosim komu osvoboditev ali pomiloščenje Ἀσπασίαν, odvrnem kaj od koga s prošnjo, preprosim koga μὴ φεύγειν; πρόσχημα ἡμέας zahtevajo (samo na videz) našo izročitev.

ἐξ-άλλομαι d. m. [aor. ἐξηλάμην, -όμην, pt. aor. ep. ἐξάλμενος] 1. skačem iz česa προμάχων, Τρώων, κατά τινος s česa, odskočim τινός. 2. skočim, planem kvišku, vzpenjam se.

ἐξ-αμάω poet. (po)kosim, (po)žanjem, ῥίζαν ἐξημημένος s korenino vred iztrebljen, izkoreninjen.

ἐξ-αναγκάζω (pri)silim, primoram koga k čemu, τινά τι ποιεῖν, ἀργίαν πληγαῖς izganjam lenobo s tepenjem.

ἐξ-ανέχομαι med. poet. jemljem nase, trpim, prenašam τί in pt.; οὗ λόγων κλύων ἄλγιστ' ἂν ἐξανασχοίμην bi z največjo žalostjo poslušal, ἐμὲ ξυνόντα da se družim s.

ἐξ-απονίζω ep. omijem, operem kaj s česa τί τινος.

ἐξ-αρκέω [fut. -έσω, aor. -εσα] 1. zadostujem. 2. o osebah: sem zadosti močan, sem kos, premorem, imam, τὶ πρό τινος opravljam kaj za koga. 3. impers. ἐξαρκεῖ zadosti je, dovolj je, zadovoljen sem s čim τινί.

ἐξαρκούντως adv. pt. praes. od ἐξαρκέω dovoljno, zadostno, ἐξαρκούντως ἔχω τινί zadovoljujem se s čim.

ἐξ-αρτάω 1. act. obešam, privezujem na kaj ἀπό τινος, spravim v odvisnost od koga. 2. pass. pf. obešen sem, visim, odvisen sem od koga (ἔκ) τινος, o deželah: držim se česa, mejim na. 3. med. obešam se na kaj, priklopim se, oklepam se, oprijemam se χειρός, vlečem s seboj στρατόπεδον, pridružujem se komu; τῆς ἰσχύος zvezan sem s kom.