-
ἐκ-πάλλομαι med. ep. [aor. ἔκπαλτο] brizgnem, τινός iz česa.
-
ἐκ-πέμπω 1. act. vun pošiljam, odpošiljam, odpuščam, spremljam τινός, ἔκ τινος, izganjam, preganjam, prepodim, γυναῖκα odslavljam, zavržem; σ' ἐκτὸς πυλῶν ἐξέπεμπον vun sem te klicala. 2. med. odpuščam, odpošiljam od sebe, kličem vun k sebi; poet. = act. izganjam, iztiram, γῆς iz dežele. 3. pass. poet. umiram.
-
ἐκ-περαίνω iz-, dovršujem, doženem.
-
ἐκ-περιέρχομαι med. hodim okoli česa, obidem, objadram iz kakega kraja, ležim okrog česa.
-
ἐκ-περιπλέω objadram iz kakega kraja.
-
ἐκ-πέτομαι med. izletim iz česa.
-
ἐκ-πηδάω, ion. -έω 1. skačem iz česa, εἰς τὴν θάλατταν z ladje v morje; o vodi: izviram, vrem iz. 2. skočim kvišku, poskočim (iz spanja); planem iz česa, napadem κατά τινος.
-
ἐκ-πίπτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔκπεσον] 1. a) vun ali doli padem, odpadem ἔκ τινος; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se; b) vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja Ἀθήναζε; c) zaidem ἐκ τῆς ὁδοῦ; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; λογισμοῦ izgubim pamet; d) = pass. od ἐκβάλλω preženejo me, izobčijo me, ὑπὸ τοῦ δήμου ljudstvo me izžene, ἐκπεσών pregnan, izgnan; ὁ ἐκπεπτωκώς pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj ἔκ τινος, ἀπὸ τῶν ἐλπίδων pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; ὑπ' ἀνδρός premagan sem, padem po kom. 2. izprevržem se, izpremenim se εἴς τι.
-
ἔκ-πλους, ου (iz ἔκπλοος) odhod ladij, kraj, iz katerega plovejo ladje, ἔκπλουν ποιοῦμαι odplovem.
-
ἐκ-πνέω izdihnem, umrem, ὑπό τινος umori me kdo; o vetru: vejem, pišem iz česa ἔκ τινος, privejem, χειμὼν νέφους priderem, izbruhnem iz, piham vun, θυμόν piham od jeze.
-
ἐκ-πολιορκέω prisilim (z obleganjem), da se mesto poda, osvojim (mesto) z obleganjem, ἐκ Βυζαντίου izženem, prepodim z obleganjem iz Bizanca.
-
ἐκ-πορεύομαι d. p. 1. izidem, odidem, odrinem, vzdignem se. 2. izhajam (iz ust) ἔκ τινος, παρά τινος (od očeta) NT; razglasim se ἦχος NT.
-
ἐκ-προλείπω ep. izlezem iz česa in zapustim λόχον.
-
ἐκ-πυρόω zažgem, iz-, požgem, uničim z ognjem.
-
ἐκ-ραίνω [aor. ἐξέρρᾱνα] brizgnem iz česa, razpršim se.
-
ἐκ-ρέω [aor. ἐξερρύην, pf. ἐξερρύηκα, ep. tudi v tmezi] 1. vun tečem, odtekam, poizgubljam se ἔκ τινος. 2. izginem iz spomina, pozabim se.
-
ἐκ-ρήγνῡμι [aor. ἐξέρρηξα, pass. ἐξερράγην, fut. ἐκραγήσομαι] ep. poet. ion. 1. trans. izderem, iz-, odtrgam, ὁδοῖο kos pota, pre-, raztrgam νευρήν. 2. intr. a) act. vnamem se, prederem, priderem μάχη; b) pass. zakadim se, zaderem se na εἴς τινα; ἐκρήγνυται ἐς τὸ μέσον razve, razglasi se.
-
ἐκ-ρύομαι med. rešim (iz nevarnosti).
-
ἐκ-σείω ion. iztresem iz česa.
-
ἐκ-σεύομαι [ep. z med. aor. ἐξέσσῠτο in pass. ἐξεσύθην] vun planem, puhnem, vlijem se, odhitim iz česa τινός, prederem skozi αἰχμή; izginem ὕπνος.