-
ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.
-
ἀ-πείρων ep. poet. 1. (πέρας) brezkrajen, neizmeren, ὕπνος zelo dolg, δεσμοί iz katerih se ne more uteči, nerazvezljiv. 2. (πεῖρα) neizkušen, nevešč.
-
ἀπο-θαυμάζω, ion. ἀπο-θωυμάζω [fut. -θαυμάσω] zelo se čudim čemu τί.
-
ἀπο-πνέω ep. ion. [fut. ἀποπνεύσομαι] ep. tudi ἀπο-πνείω 1. izdihnem (dušo), umrjem θυμόν; izhlapevam, bljuvam (ogenj); dišim lepo ὀδμήν, τοῦ χρωτὸς ἥδιστον ἀπέπνει njegova koža je imela zelo prijeten vonj. 2. ion. vejem, pišem od kakega kraja ἀπό τινος.
-
ἀπωτάτω adv. (sup. k ἀπό) zelo daleč od τινός.
-
ἀρι- (členica, sorodno z ἀρείων, ἄριστος) zelo, dobro.
-
ἀρί-γνωτος 2 in 3 (γιγνώσκω) ep. zelo poznaten, lahko poznaten, dobro (povsod) znan, zloglasen.
-
ἀρί-δακρυς 2 poet. ves (zelo) solzen, poln solz.
-
ἀρί-δηλος, ion. ἀρί-ζηλος 2 in 3 poet. ep. 1. prežaren, zelo svetel, sijajen, prejasen, očiten, izvrsten. 2. lahko poznaten, razločen, preglasen, prešinljiv φωνή.
-
ἀρί-σημος 2 (σῆμα) zelo očiten, razločen, (vobče) znan, slaven.
-
ἀρτί-φρων 2, ονος (φρονέω) zdrave pameti, zelo pameten (razumen).
-
ἀ-τενής 2 [Et. iz sm̥ + τένος žila, kita; lat. tenus, oris, zanka] zelo napet, nategnjen, čvrsto se držeč, κισσός trdno se ovijajoč, ἀνήρ stanoviten. – adv. -νές, -νῶς.
-
αὐτο-σχεδά, -δόν adv. (αὐτὸν ἔχων) zelo blizu, v boju iz bližine, mož proti možu.
-
ἄ-φατος 2 (φημί) ion. poet. neizrečen, nedopoveden, zelo velik, neštet, ogromen, mogočen, grozen, strašen.
-
βαθύ-δοξος 2 poet. zelo slaven, preslaven.
-
βαθύ-πλουτος 2 poet. zelo bogat.
-
βαθύ-φρων 2 (φρονέω) poet. zelo razsoden, globokoumen.
-
βάρβαρος 2 [Et. prv. pom. nerazumljiv, negrški; slov. brbljati, sor. slov. blebetati, lat. balbutio] 1. negrški, inostranski, tuj, barbarski, ὁ βάρβαρος Negrk, tujec, inostranec, barbar; ἡ βάρβαρος(sc. γῆ) barbarska zemlja. 2. neizobražen, sirov, divji; sup. βαρβαρώτατος zelo sirov.
-
βαρυ-άλγητος 2 (ἀλγέω) poet. zelo žalilen.
-
βουλῑμιάω (βού-λῑμος) ep. sem zelo lačen.