περί-κηλος 2 (κῆλον, καίω) ep. popolnoma suh.
πολυ-δίψιος 2 (δίψιος žejen, διψάω) ep. zelo žejen, malovoden, suh(oten).
πολυ-καγκής 2 (καίω) ep. zelo suh(oten), pekoč, hud δίψα.
σκλη-ρός 3 (σκέλλω) 1. a) suh, posušen, trd, krhek, okorel; neraven, hrapav, σώματα napet, poln, τὸ σκληρόν neravna tla, ἐν σκληρῷ v neprijetnem (pustem) kraju; b) o glasu: zamolkel, hreščeč, votel, βρονταί zamolklo (votlo) grmenje. 2. pren. a) o značaju in mišljenju: trd(osrčen), trmoglav ψυχή, utrjen (Sof. Trach. 1260), neupogljiv φρονήματα, ἦθος, krut ἀοιδός; b) o stvareh: silen, močen ἄνεμος NT, trd, težaven τροφή; σκληρόν ἐστι težko je NT; subst. τὰ σκληρά kar je neugodno, neprijetno, pogubno; δάκνει τὰ σκληρά trda beseda peče, boli, σκληρὰ μαλθακῶς λέγω krijem svoj krut namen s sladko besedo, τὰ σκληρὰ πατρὸς ἀρωμένου strašna očetova kletev. – adv. σκληρῶς težko, siromašno βιοτεύω.
τερσαίνω, τέρσω [Et. kor. ters, suh biti; nem. Durst, dürr (dörren, Darre); lat. torreo (iz torseo), terra (iz tersa = suha zemlja). – Obl. aor. ep. τέρσηνα; od τέρσομαι: inf. τερσῆναι, ep. τερσήμεναι]. 1. act. (po)sušim, brišem, otiram, ustavljam (kri). 2. pass. τέρσομαι posušim se.
φρῡ́γανον, τό (φρύγω) nav. pl. suh les, suhljad, dračje, treske, hosta NT.
χέρσος 2 ep. ion. poet. [Et. kor. g'hers-, odreveneti, sršiti se; χέρσος = pust, neploden; lat. horreo (iz horseo), hir-sutus] 1. odrevenel, trd, suh, pust, prazen. 2. a) neobdelan, nerodoviten; b) neomožen, brez otrok, osamljen. 3. suhozemeljski, celinski; subst. ἡ χέρσος brežina, celina, suho, kopnina.