λῡ́μη, ἡ (gl. λῦμα) 1. grdo ravnanje, zasramovanje, sramota, ἐπὶ λύμῃ v pogubo, v sramoto, v osramočenje. 2. poguba, škoda, nesreča, pohabljenje, αἰσχρῶς λύμῃ διακείμενος ostudno pohabljen.
λώβη, ἡ 1. sramotno ravnanje (z besedo in dejanjem), zasramovanje, sramota, psovanje, razžaljenje, žalitev, osramočenje. 2. poguba, nesreča ἐπὶ λώβᾳ v pogubo; konkr. predmet posmeha, zasmehovanje; grdoba, madež.
μίασμα, ατος, τό, μιασμός, ὁ (μιαίνω) 1. oskrunitev, omadeževanje, madež. 2. zločinstvo, pregreha, sramota, ostudnost NT.
μῶμος, ὁ (gl. ἀμύμων) 1. graja, ukor. 2. madež, sramota NT, zasramovanje.
ναυσί-στονος 2 (στένω) ὕβρις prežalostna sramota ladij, obžalovanja vredna prevzetnost radi poraza ladij.
νέμεσις, εως, ἡ [ion. ιος, ep. dat. νεμέσσι] 1. pravična nejevolja, zamera, srd, graja, jeza bogov, božja sodba, kazen, maščevanje. 2. vzrok nejevolje ali graje, sramota, οὐ νέμεσις ni zameriti, ni grajati, νέμεσις ἔπεστι greh je, ne sme se, νέμεσις γάρ greh bi bil. 3. strah pred grajo ali sramoto, čut za poštenje. 4. Νέμεσις, ἡ boginja osvete.
ὀνείδισμα, ατος, τό, ὀνειδισμός ὁ ὄνειδος ους, τό [Et. nem. Neid] 1. zasramovanje, zaničevanje, ὄνειδος ἔχω zaničujejo me. 2. predmet graje, sramota, madež. 3. sramotenje, graja, obiranje, opravljanje; psovka, oponos, očitek.
σπίλος, ὁ (σπῖλος) madež, sramota NT.