Franja

μέσος 3, ep. μέσσος [Et. iz μέσσος, lat. medius (gal. Medio-lanum), slov. meja iz medja, idevr. medhjā, med, nem. Mitte, mitten. – comp. μεσαίτερος, sup. μεσαίτατος, ep. μέσ(σ)ατος] I. adi. 1. o prostoru: v sredi, srednji, βάλεν αὐχένα μέσσον zadel je vrat v sredi, ὁ μέσος ποταμός srednja reka, διὰ μέσης τῆς πόλεως skozi sredo mesta, ἡ μέση πόλις srednje mesto, ἡ πόλις μέση ali μέση ἡ πόλις sredina mesta; μέσος τινός v sredi (med). 2. o času: μέσον ἦμαρ poldne, μέσον ἡμέρας, μέσης ἡμέρας opoldne NT, μέσαι νύκτες, μέσον νυκτῶν polnoč, μέσσα ἀκτίς jug. 3. a) srednji, srednjega stanu ἀνήρ, zmeren; b) posredujoč, δικαστής razsodnik; c) nepristranski, nevtralen. II. subst. τὸ μέσον, τὰ μέσα sreda, τὸ μέσον ἡμέρας poldne, νυκτῶν polnoč; pos. a) sredina, središče, centrum τῆς Ἀκροπόλεως; b) razdalja, oddaljenost, razlika τῆς θοίνης; medčasje; τὸ μέσον τῶν τειχῶν prostor med zidoma; c) srednja pot, srednje število τὸ μέσον σκοποῦντι; d) nepristranost, nevtralnost; e) posredovanje, sprava, μέσον οὐδὲν ἔχθρας to sovraštvo se ne da poravnati; f) javnost; g) s predlogi: α.) ἀνὰ μέσον po sredi; β.) διὰ μέσου med tem, v tem času, ἐν τῷ δὰὰ μέσου med tem časom; v sredi, v sredo; διὰ μέσου γίγνομαι pridem (stopim) vmes (v sredo), διὰ μέσου ποιοῦμαι vzamem (postavim) v sredo; τὸ διὰ μέσου srednji čas, οἱ διὰ μέσου πολῖται srednja (državljanska) stranka, οἱ διὰ μέσου nepristranski ljudje; γ.) ἐκ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, κατέατο ἐκ τοῦ μέσου bili so nevtralni, ἕζομαι ἐκ μέσου sedim daleč od srede, ostajam nad strankama (nepristranski), ἐκ τοῦ μέσου γίγνομαι odidem, umaknem se s poti NT; δ.) εἰς μέσον τινός v sredo med, ἔστη stopil je v njih sredo NT, javno, nepristranski, φέρω, λέγω naznanjam, objavljam, γνώμην izrekam javno svoje mnenje, εἰς μέσον τίθημι položim v sredo (bojno nagrado), τὰ πράγματα κατατίθημι ἐς τὸ μέσον τινί prepustim komu vlado, dam komu nazaj (vlado), ἐς μέσον δείκνυμί τινα pokažem koga javno, εἰς τὸ μέσον πάντων λέγω govorim vpričo vseh, ἐς μέσον ἀμφοτέροις δικάζω sodim nepristranski, συμβαίνω ἐς τὸ μέσον dogovorim se, zedinim se; ε.) ἐν μέσῳ v sredi, na razpolago, vmes med čim, ἐν μέσῳ εἰμί, κεῖμαι sem, ležim v sredi (pred očmi vseh gledalcev kot bojna nagrada), ἐν μέσῳ εἰμί (τοῦ συμμῖξαι) oviram, ἐν τῷ μέσῳ παρέχω ἐμαυτόν vsakemu dovoljujem pristop; ζ.) κατὰ μέσον = ἐν μέσῳ. III. adv. μέσως, μέσον sredi, posredi, srednje, μέσως ἔχω držim se prave mere.

μηνιθμός, ὁ (μηνίω) ep. μῆνις, ιος, ἡ (μαίνομαι) ep. jeza, srd, sovraštvo, mržnja.

μηνίω ep. [fut. μηνίσω itd.] 1. neprestano se jezim, srdim, togotim; kuham jezo (sovraštvo), τινί do koga, τινός zaradi česa. 2. kažem komu svojo jezo, očitam komu kaj τινί.

μῑσανθρωπία, ἡ sovraštvo (mržnja) do ljudi, ljudomrznost, strah pred ljudmi.

μῑ́σημα, ατος, τό sovraštvo, predmet sovraštva, gnus, grdoba.

μῑσολογία, ἡ sovraštvo do govorov (do znanosti).

μῖσος, ους, τό [Et. iz mīt-s-os, sor. lat. mitto (iz mīto)] 1. srd, črt, sovraštvo, mržnja, τινός do koga; μῖσος ἔχω τινός sovražim koga. 2. predmet sovraštva, grdoba, gnus.

νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.

πικρία, ἡ (πικρός) grenkost, grenkoba, trpkost, razdraženost, srd, sovraštvo, strogost NT.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πολεμόω (πόλεμος) 1. act. razprem, vnamem sovraštvo med. 2. med. razprem se s kom, naredim si koga za sovražnika. 3. pass. zasovražim se, postanem komu sovražnik.

προ-οφείλω, skrč. προὐφείλω [fut. προ-οφειλήσω] 1. act. od prej dolgujem, sem dolžen. 2. pass. od poprej sem dolžen, se dolgujem, še nisem (po)plačan, povrnjen, μισθὸς προοφειλόμενος neplačan, zaostal; ἔχθρα προοφειλομένη εἴς τινα sovraštvo, ki je kdo že zdavnaj goji proti komu, εὐεργεσία še ne poplačana (nepovrnjena) dobrota.

πρόσκρου(σ)μα, ατος, τό (προσ-κρούω) spotika; nejevolja, sovraštvo; pregrešek, pomota, nezgoda.

συγ-κρούω 1. trans. zbijam; razprem koga s kom, naščuvam, nadražim koga zoper koga, napravljam zdražbo, sovraštvo. 2. intr. udarim, trčim s kom, razprem se.

συμ-περαίνω in med. 1. iz-, dovršim kaj skupno s kom, φροντίδα preudarjam, pomagam izvršiti. 2. popolnoma dovršim, izposlujem, τινὶ ἔχθραν πρός τινα nakopljem komu sovraštvo s kom.

χολή, ἡ χόλος, ὁ ep. ion. poet. [Et. lat. fel, fellis, slov. žolč (iz gьlkь), nem. Galle, ime po barvi, slov. žolt (kor. ghel-)] 1. a) žolč; b) grenka pijača. 2. jeza, srd, sovraštvo, mržnja; besnost, steklina.