Franja

κοινός 3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.

μαλακίζομαι (μαλακός) med. in pass. 1. a) sem mehkužen, počasen, len, slab, malosrčen, bojazljiv; b) sem bolan, slaboten, pomehkužim se, zbolim. 2. dam se omečiti, sem (postanem) mil, blag, prijazen.

μειλίχιος 3 μείλιχος 2 [Et. iz μελ-ν-; lat. mitis, munus (iz moinos), darilo (iz ljubezni); slov. mil, mir] ep. 1. blag, mil; prijeten, ljubek, sladek ποτά, nežen αἰδώς. 2. krotek, pohleven, prijazen, ljubezniv, τὸ μειλίχιον sladka beseda. 3. pridevek Zevsa, kateremu na, čast so obhajali v Atenah praznik Διάσια; Ζεὺς μειλίχιος milostni Zevs.

μετά-κοινος 2 poet. skupen, pravičen in prijazen.

πρᾷος (πρᾶος) 2 πραΰς, πραεῖα, πραΰ, ion. πρηΰς [Et. iz πρᾱιϝος, kor. prāi = ljubiti; slor. prijati, prijatelj, prijazen; nem. Freund (stvn. friunt), freien (got. frijon, ljubiti)] 1. krotek, pohleven, tih, mil, blag, rahel, mehek, (u)domač(en). 2. prijazen, milosten, naklonjen, ljubezniv. – adv. πράως, πρᾴως in πραόνως mirno, ravnodušno, hladnokrvno λέγω, φέρω.

πρευ-μενής 2 poet. (πρηΰς, μένος) dobrohoten, blag(ohoten), milostljiv, prijazen.

προσ-ηνής 2 1. prijazen, dobrotljiv, naklonjen, mil; λέγω povem kaj prijetnega. 2. dober, sposoben, pripraven za kaj τινί.

προσ-κηδής 2 (κῆδος) 1. ep. prijazen, prisrčen, skrben. 2. ion. soroden τινί.

προσ-φιλής 2 (φιλέω) 1. priljubljen, prisrčen, ljub, mil, drag; ugoden, ljubek, prijeten. 2. ljubezniv, prijazen, dobrohoten, naklonjen, vdan, ὥς μ' ἔθεσθε προσφιλῆ (kako naklonjenega ste me naredili =) kako prisrčno vas ljubim; adv. προσφιλῶς ἔχω τινί prijazen sem s kom.

πρό-φρων, ὁ, ἡ ep. poet., fem. ep. πρό-φρασσα [Et. iz πρό + φρήν] 1. naklonjen, dobrohoten, prijazen, milosten, dobrotljiv. 2. iz celega srca, rad, drage volje, voljen, vesel. 3. premišljen, resen, odločen.

φιλ-άνθρωπος 2 kdor ljubi ljudi, človekoljuben, ljudomil, priljuden, ljubezniv, prijazen, dobrotljiv, mil, blag, τὰ φιλάνθρωπα dokazi dobrote in prijaznosti.

φιλ-έταιρος 2 ki ljubi svoje prijatelje (tovariše), ljubezniv, prijazen nasproti prijateljem, družen, nesebičen.

φιλικός 3 (φίλος) 1. ki se tiče ljubezni, ki spada k prijateljstvu, ljubezenski, prijateljski, prijazen, τὰ φιλικά(sc. ἔργα) prijateljsko ravnanje, dokazi prijateljstva. 2. ki vzbuja ljubezen, τὸ φιλικώτατον τῆς ψυχῆς vzor ljubeznivega (prikupljivega, milega) značaja duše. – adv. φιλικῶς prijateljsko; φιλικῶς ἔχω πρός τινα sem komu prijatelj, φιλικῶς χράομαί (διάκειμαί) τινι občujem s kom prijateljsko.

φίλιος 3 in 2 1. ki se tiče prijatelja, prijateljski, prijazen, naklonjen, ljub, drag; ἡ φιλία (χώρα, γῆ) prijateljska dežela. 2. φίλιος (Ζεύς) varuh, zavetnik prijateljstva; φιλίως prijazno, kot prijatelja δέχομαι.

φίλος 3 [voc. φίλε in φίλος; comp. μᾶλλον φίλος, φίλτερος (poet.), sup. μάλιστα φίλος, φίλτατος; redko φιλώτερος, φιλώτατος; φιλαίτερος, φιλαίτατος; ep. φιλίων, poet. φίλιστος] 1. pass. ljubljen, drag, ljub, mil, prijeten; subst. ὁ φίλος prijatelj, tovariš, zaupnik, ἡ φίλη žena, prijateljica, pl. zaupniki, rojaki, pristaši; včasih = suus (pron. poss.) svoj ali = lasten φίλον ἦτορ, οἱ φίλοι svojci, sorodniki. 2. act. ljubeč, prijateljski, vdan, naklonjen, prijazen, dobrotljiv, φίλα φρονέω (οἶδά) τινι naklonjen sem komu, φίλα ποιοῦμαί τινι sprijaznim se s kom, sklenem s kom prijateljstvo, izkazujem komu usluge. 3. adv. φίλως, φιλικῶς, φιλίως rad, prijazno, ljubeznivo.

φιλοτήσιος 3, dor. φιλοτᾱ́σιος ki spada k ljubezni ali prijateljstvu, prijateljski, ljubezniv, prijazen δίαιτα; φιλοτήσια ἔργα uživanje ljubezni, ljubavni užitek.

φιλοφρονέομαι dep. (φιλό-φρων) [aor. ἐφιλοφρονησάμην in ἐφιλοφρονήθην] sem prijaznega mišljenja, ljubeznivo ravnam s kom, sem komu naklonjen ali prijazen, izkažem komu svojo naklonjenost τινί, ποιῶ τι φιλοφρονούμενος storim kaj iz prijaznosti; τινά prijazno pozdravljam, prijazno se poslavljam.

φιλό-φρων, ονος, ὁ, ἡ (φρονέω) prijazen, ljubezniv, dobrohoten, naklonjen. – adv. φιλοφρόνως ἔχω πρός τινα sem komu prijatelj.

ὠφέλιμος 2 in 3 (ὠφέλεια) koristen, ugoden, pospešljiv, prijazen, dobrohoten τινί, ἔς τινα za koga, εἰς, πρός τι za kaj; τὸ ὠφέλιμον korist; Sof. Aj. 1022 πολλοὶ μὲν ἐχθροί, παῦρα δ' ὠφελήσιμα le malo prijateljev.