-
Λυκία, ἡ 1. pokrajina v Mali Aziji. 2. pokrajina na reki Ajsepu; adi. Λύκιος 3, preb. οἱ Λύκιοι; adv. Λυκίηθεν iz Likije, Λυκίηνδε v Likijo.
-
Μεσσήνη, ἡ 1. pokrajina okrog Fer v Meseniji, Μεσσηνία, Μεσσηνὶς γῆ Mesenija, dežela v Peloponezu; preb. οἱ Mεσσήνιοι. 2. mesto na Siciliji.
-
Μηλίς, ίδος, ἡ (γῆ, χώρα) pokrajina v južni Tesaliji; Μηλιεῖς, έων, οἱ prebivalci; Μηλὶς λίμνη malijski zaliv; Μηλιάδες νύμφαι gorske in rečne vile Malijcev.
-
Μιλυάς, άδος, ἡ staro ime za Likijo, pozneje samo mala pokrajina v Likiji; preb. Μιλύαι, οἱ.
-
Μυγδονία, ἡ, ion. -ίη pokrajina v Makedoniji.
-
νομός, ὁ (νέμω) ep. poet. 1. = νομή pašnik, paša, νομόνδε na pašo, ἐπέων πολὺς νομός polje besed je široko. 2. odkazano bivališče, stanovanje, okraj, pokrajina (poseb. v Egiptu).
-
ὅριον, τό (ὅρος) 1. meja; pl. okraj, pokrajina, ozemlje. 2. ladjišče, zavetišče za ladje (pl.).
-
Πακτυική, ἡ pokrajina v vzhodni Perziji; preb. οἱ Πάκτυες.
-
Παμφῡλία, ἡ pokrajina na južni obali Male Azije; preb. οἱ Πάμφυλοι.
-
πέλαγος, ους, τό [Et. kor. pelā-g-, raven, gladek; nem. flach; lat. plaga, pokrajina (prv. pom. ravnina)] 1. (širno) morje, valovi, morska gladina (površina). 2. (neizmerna) množica, obilica κακῶν, ἄτης.
-
περιβολή, ἡ (περι-βάλλω) 1. objem, objetje, εἰκὸς χειρῶν περιβολὰς λαβεῖν naravno je (spodobi se), da se objamejo. 2. obdajanje, obseg οἰκίης, obkoljenje, περιβολὴν ποιοῦμαι naredim krog (kot, ovinek), τοῦ χωρίου ὀξεῖαν καὶ γωνιώδη τὴν περιβολὴν ἔχοντος ker je tvorila pokrajina (obrežje) oster kot. 3. prizadevanje za, hrepenenje po ἀρχῆς. 4. a) ogrinjalo, obleka, plašč; b) zavitek, ovitek (nit, ki je okrog pisma ovita in s pečatom pritrjena).
-
Πηρείη, ἡ pokrajina v Tesaliji.
-
Πιερία, ion. -ίη, ἡ Πιερίς, ίδος, ἡ pokrajina na meji Tesalije, sedež Modric (= Πιερίδες); preb. Πίερες, οἱ, adi. Πιερικός 3.
-
σατραπεία, ἡ, ion. -πηίη satrapija: 1. čast (služba) satrapa. 2. pokrajina.
-
ταινία, ἡ [Et. iz adi. ταινός iz τανjός; idevr. tn̥-jós, gl. τείνω] 1. trak, preveza, načelek, vpletek, diadem, venec s trakovi. 2. (ozka) pokrajina.
-
τόπος, ὁ [Et. toqwos, kor. teqw, razprostirati se, seči; sor. τοπάζειν] 1. kraj, mesto (pos. v knjigi), prostor, pokrajina, okolica, dežela, ozemlje, κατὰ τόπους povsod. 2. a) naravna lega, kakovost kraja, svet; b) priložnost, možnost NT; c) stan, dostojanstvo, položaj.
-
Τροία, ἡ, ion. Τροίη Troja 1. pokrajina (tudi Τρῳάς, ἡ)v severozapadnem delu Male Azije, tako imenovana po Erihtonijevem sinu (Τρώς, Τρωός); adi. Τρῳός 3 Trojev. 2. Τροία, Τροίη, Τρώων πόλις glavno mesto te dežele; adi. Τρωικός 3 in Τρῳός 3, ion. Τρώιος, fem. Τρωιάς, ἡ trojanski, Τρωιάς ἡ Trojanka; τὰ Τρωικά desetletna trojanska vojska. 3. adv. Τροίηθεν, ἀπὸ, Τροίηθε(ν) iz Troje, Τροίηνδε v Trojo.
-
Φθῑ́η, ἡ [ep. dat. Φθίηφι] mesto ob Sperheju v Tesaliji, Pelejeva država; preb. Φθῖος, ὁ Φθῑώτης, ου, ὁ; adv. ep. Φθίηνδε v Ftijo, fem. Φθῑῶτις, Φθῑῆτις, ιδος, ἡ pokrajina v Tesaliji.
-
Φωκίς, ίδος, ἡ pokrajina v srednji Greciji; preb. ὁ Φωκεύς, adi. Φωκικός 3.
-
χθών, χθονός, ἡ (gl. χαμαί) ep. poet. 1. tla, zemlja, prst, χθόνα δύμεναι (iti pod zemljo) umreti. 2. pokrajina, (domača) dežela, kraj, trata, livada.