Ὀρφεύς, έως, ὁ bajen pesnik in pevec v Trakiji; adi. Ὀρφικός 3 orfijski.
Πίνδαρος, ὁ lirski pesnik iz Teb (522 do 442).
ποιητής, οῦ, ὁ (ποιέω) 1. izdelovatelj, stvarnik, začetnik, izumitelj, pesnik. 2. NT storilec, krivec.
Σιμωνίδης, ου, ὁ 1. lirski in elegijski pesnik s Keja (556-467). 2. jambski in elegijski pesnik iz Amorga.
Σοφο-κλῆς, έους, ὁ slavni tragiški pesnik s Kolona v Atiki (od 496 do 406 pr. Kr.).
τραγικός 3 (τράγος) 1. kozlovski, kozji. 2. a) tragičen, žaloigri primeren (lasten), ἀνήρ tragik (pesnik žaloiger); b) vzvišen, veličasten, slovesen, pretiran.
τραγῳδιο-ποιός, ὁ τραγῳδο-ποιός, ὁ (ποιέω) tragik, pesnik ali igralec žaloiger.
τραγ-ῳδός, ὁ (τράγος, ᾠδή) 1. tragik, pesnik ali pisatelj žaloiger. 2. igralec v žaloigri.
ὑμνο-πόλος, ὁ (πέλομαι) pesnik slavospevov.
Φερε-κράτης, ους, ὁ pesnik stare atiške komedije.
Φρύνιχος, ὁ 1. atiški pisatelj žaloiger. 2. pesnik stare atiške šaloigre (436-401).