Franja

ἐξ-ίστημι, NT ἐξ-ιστά(ν)ω [gl. ἵστημι, inf. pf. NT ἐξεστακέναι] 1. trans. postavljam vun ali proč, odvračam, τοῦ φρονεῖν ali φρενῶν zmedem, pripravljam ob pamet; razburjam, povzročujem, mamim, plašim NT. 2. intr. a) stopim vun ali proč, odstopim, grem komu s pota, umaknem se, udam se, bežim, odidem τινός, τινί, τινά, ἐκ τοῦ μέσου; πλόκαμος ἐξ ἕδρας se premakne; pren. izpreminjam se (o mišljenju), οἶνος ἐξίσταται se pokvari, νοῦς se izpridi, πρόσωπα ἐξεστηκότα popačen, grd obraz; b) iz uma sem, izgubim zavest, zmedem se τοῦ φρονεῖν; NT čudim se, zavzamem se, strmim; c) odlagam, odrečem se ἀρχῆς; καρδίας τὸ δρᾶν dam se pregovoriti, da kaj naredim, (ali: odstopim od svoje namere); d) μαθημάτων pozabim; τοῦ τὰ δεινὰ ἀναλογίζεσθαι izbijem si misel na nevarnost iz glave.

ἔπ-ειμι² (εἶμι) [ep. impf. 3 sg. ἐπήιεν, pl. ἐπήισαν, fut. ἐπιείσομαι, aor. med. ἐπιεισάμην; praes. pogosto s pom. fut.] 1. kraj. a) pridem zraven, (pri)bližam se, pojdem, grem v ἀγρόν, obiščem (s kaznijo) μέλαθρα; ὁ ἐπιών ki se ravno približa, katerisibodi, kdorkoli; b) o govorniku: vstanem, nastopim; c) sovražno: pomaknem se proti komu, napadem, naskočim τινί, τινά, ἐπί, πρός τινα, ὡς ἐπιών čim navali, pri prvem naskoku, ὁ ἐπιών napadalec; d) obhodim, prehodim χώρους, pregledam στράτευμα; e) pride mi kaj na misel ἐμοί τι, εἰρῆσθαι τὸ ἐπιόν česar se je domislil, kar mu je prišlo na misel; f) zadene me, loti se me, preti mi kaj, τὰ δεινά τινι nevarnosti prete komu, γῆρας ἔπεισί με postaram se, τὸ ἐπιόν (ἀποτρέπω) kar mi preti, nevarnost. 2. čas. bližam se, nastopim, sledim ὀρυμαγδός, ὁ ἐπιών naslednik, ἡ ἐπιοῦσα (ἕως, νύξ, ἡμέρα) nastopno, sledeče, prihodnje jutro (noč, dan) NT, ἐν τῷ ἐπιόντι χρόνῳ v prihodnje, pozneje, τὰ ἐπιόντα bodočnost, naslednje, sledeče.

ἐπ-έρχομαι med. [ep. fut. ἐπελεύσομαι, aor. ἐπήλυθον] 1. a) prihajam, prispem, (pri)bližam se, pridem, stopim δόμους, εἰς τόπον, obiščem ἀγρόν, ναούς; φάτις kroži, se razširja med ljudmi, dospem h komu τινί, τινά; ἡ ἐσύστερον ἐπελθοῦσα γυνή druga žena; tudi o času νύξ, Ὀλύμπια; ὧραι ἐπήλυθον so se povrnili; b) pri-, nastopim (kot govornik), stopim pred koga, nastopim pred ἐπί τινα; c) zabredem v kaj, εἰς λόγου στάσιν sprem se; d) obide, loti se me (želja, spanec itd.), zaloti me, iznenadi me ὕπνος τινά in τινί, pride mi kaj na misel, obide me misel, mika me τινά, τινί, τοιαῦτα λέγειν, πταρεῖν. 2. a) napadem, vderem, τὴν τῶν πέλας v sosedno deželo, τινί koga, αὐχέν' ἐπήλυθε je oprasnila tilnik; b) prehodim, prepotujem πολλὴν γαῖαν, ὅσην χώραν, ἄγκεα; c) hodim po čem, črez kaj (Tuk. 3, 23), o reki: razlijem se, poplavim τί; d) razložim, izvršim, storim τοσάδε πολέμῳ.

ἐπίνοια, ἡ 1. misel, nakana, namera, načrt, prizadevanje, hrepenenje, ἐς ἐπίνοιαν (εἶμι) ἔρχομαί τινος pride mi kaj na misel, premišljujem o čem. 2. poet. poznejše spoznanje.

ἔρχομαι [Et. iz ἔρ-σκο-μαι. – Obl. v at. prozi večinoma samo ind. praes., impf. ᾔειν, fut. εἶμι, ἥξω, ἀφίξομαι, ἐλεύσομαι, aor. ἦλθον, cj. ἔλθω, imper. ἐλθέ, inf. ἐλθεῖν, ep. ἤλυθον, inf. ἐλθέμεν (αι). NT ἦλθα, pf. ἐλήλυθα, ep. εἰλήλουθα, 1 pl. εἰλήλουθμεν, pt. εἰληλουθώς, plpf. εἰληλούθει] grem, hodim, prihajam, približujem se; potujem, vozim se, plovem, tečem (o reki); dospem, prispem; nastopim, nastanem; odhajam, prihajam nazaj, vračam se (domov). – Rabi se ali absolutno ali v zvezi 1. z adverbi: ἄψ, εἴσω, πάλιν, οἴκαδε, αὖτις itd.; ἐκτὸς ὅρκων prelomim prisego, krivo prisežem, ὁμόσ' ἦλθε μάχη bitka se je začela, ὁμοῦ shajam se, ἄλλῃ grem drugam, γέρας je za mene izgubljeno, gre v druge roke. 2. z acc.: ὁδόν prehodim, hodim po poti, potujem, ἐξεσίην pridem kot poslanec, Ἀΐδαο δόμους v Had, τινά prihajam h komu, κλισίην, πόλιν v šator, v mesto, τὰ θεῶν μελεδήμαθ', ὅταν φρένας ἔλθῃ kadar prešine misel na bogove srce, σὲ δ' ἐλήλυθεν πᾶν κράτος dosegel si vso kraljevo moč. 3. z gen.: πεδίοιο po polju (ravnini), γῆς prihajam iz kake dežele. 4. z dat.: prihajam za koga ali h komu κῆρυξ, ἄγγελοι, τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθε τὰ γεγενημένα prišlo je poročilo o dogodkih. 5. s part.: a) θέουσα pritečem, ἦλθε πεφοβημένος pribežal je, φθάμενος prehitel je, οὐ δύναμαι μάχεσθαι ἐλθών ne morem iti in se bojevati; b) s pt. fut. izraža nameravano dejanje: hočem, nameravam kaj storiti, ἔρχομαι οἰσόμενος ἔγχος grem (tja), da si prinesem sulico, ἔρχομαι ἐρέων (λέξων) nameravam govoriti, hočem povedati, takoj bom povedal; ἔρχομαι ὀψομένη da vidim. 6. s predlogi (gl. tudi posamezne predloge) a) ἀπό τινος prihajam od koga, ἦ κέ μοι αἰνόν ἀπὸ πραπίδων ἄχος ἔλθοι tedaj bi se pač zares moje srce iznebilo strašne žalosti; b) διά τινος proderem skozi kaj, διὰ μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ πάντων τῶν καλῶν izpolnjujem vse dolžnosti; c) εἴς τινα prihajam h komu, εἰς λόγους τινί prihajam h komu na razgovor, εἰς μάχην τινί grem proti komu v boj, εἰς χεῖράς τινι spopadem, spoprimem se s kom, εἰς ὄψιν pridem pred oči, εἰς τοσοῦτο αἰσχύνης grem tako daleč v nesramnosti, sem tako nesramen, εἰς ἐμαυτόν spametujem se NT, εἰς ἀριθμόν dam se prešteti; d) ἔκ τινος prihajam iz česa (sem), ἐκ τῶν παρόντων δεῖ ἡμᾶς ἄνδρας ἀγαθοὺς ἐλθεῖν iz sedanjih nevarnosti moramo iziti kot hrabri možje; e) ἐπί τινα grem proti komu, napadem, ἐπί τι grem nad kaj, lotim se česa, ἐπὶ πᾶν poskusim vsa sredstva, napnem vse strune, νόσος ἐπὶ μεῖζον bolezen se hujša; f) παρά τινα prihajam h komu, παρ' ὀλίγον (οὐδέν) ἦλθε malo, nič ni manjkalo, skoraj, malodane, παρὰ τοσοῦτον ἦλθε κινδύνον tako blizu pogina je prišlo (mesto); g) περί τινα obdam, Κύκλωπα περὶ φρένας ἤλυθεν οἶνος vino ga je omamilo, περὶ δέ σφεας ἤλυθ' ἰωή okrog njih se je razlegal glas.

θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.

ἰδέα, ἡ, ion. ἰδέη (ἰδεῖν) 1. pogled, videz, podoba, oblika, vnanjost, postava σώματος. 2. a) kakšnost, lastnost, način θανάτου, vrsta, προσώπου izraz obličja, τῇ αὐτῇ ἰδέᾳ na isti način; b) mišljenje, misel, predstava; ἐφρόνεον διφασίας ἰδέας bili so dveh (različnih) misli (mnenj); πᾶσαν ἰδέαν πειράσαντες poskusivši na vse načine (vsa sredstva); τριφάσιαι ἰδέαι trije pojavi, vrste. 3. predstava, ideja, vzor, pojem, določba.

κατα-θῡ́μιος 3 (θυμός) 1. ep. kar je komu na srcu, v mislih, μηδέ τί τοι θάνατος καταθύμιος ἔστω in res naj ti ne teži srca (misel na) smrt. 2. po želji, zaželen, prijeten, ugoden ἔπος, γυνή.

λογισμός, ὁ (λογίζομαι) 1. račun(anje), računstvo, λογισμὸν ἀποφαίνομαι delam račun. 2. a) pre-, razmišljanje, presoja(nje), σὺν λoγισμῷ s premislekom, preudarek, misel, načrt, sklep(anje), razlog, zaključek, naklep NT 2 Kor. 10, 5; ozir na kaj, uvaževanje τοῦ ξυμφέροντος; b) zmožnost preudarjanja, razboritost, razum, previdnost.

μεθ-ίημι [fut. μεθήσω, aor. μεθῆκα, cj. μεθῶ itd.; ep. pr. ind. 2 in 3 sg. μεθιεῖς, -εῖ, cj. μεθιῇσι, inf. μεθιέμεν(αι); impf. μεθίεις, μεθίει, 3 pl. μέθιεν ali μεθίεν; aor. μεθέηκα, cj. μεθείω, inf. μεθέμεν; ion. μετίημι, impf. 3 sg. μετίει, fut μετήσομαι s pas. pom.; pf. pass. μεμετιμένος] I. act. in pass. 1. trans. a) popuščam, izpuščam, opraščam (kar je napeto, zvezano, privezano, kar držim ali imam v rokah) τινά, τὴν παῖδα χεροῖν izpustim iz rok, δεξιάν izpustim roko, μέθες με χεῖρα izpusti mojo roko; pustim, da pade (teče), κρήδεμνον ἐς τὸν ποταμόν vržem v morje, πολλὰ τῶν δακρύων prelivam solze; κῆρ ἄχεος oprostim srce žalosti, olajšam srcu žalost, ψυχήν izdihnem dušo, umrem, Περσίδα γλῶσσαν govorim perzijski, λόγον izustim besedo, govorim; βλαστόν poganjam, klijem:; b) (od)pošiljam, mečem, spravljam kam, γυναῖκα pošiljam od sebe, odslavljam, μέθες τόδ' ἄγγος postavi na stran, ἐχθρὰ τοῖς ἐχθροῖσι pošljem sovražnikom; βέλος, παλτά, ἰόν izstrelim, streljam; toda αἰχμάς τινι odložim (v znak pokorščine) sulice; c) opuščam, χόλον τινί, τινός jezo proti komu, μέγαν χόλον καρδίας izpustim iz srca = neham se srditi v srcu, γνώμην opustim misel, στόλον opustim pohod, ἀρχήν odložim, odpovem se; φροντίδας opustim, izženem skrbi, τὸ κόσμιον ne gledam na dostojnost, τὰ παρεόντα ἀγαθά zanemarjam, zametavam; z inf. τὰ δέοντα πράττειν opuščam potrebna opravila; d) odpuščam ἁμαρτάδας, φόρον; e) zapuščam εἴ με μεθείη ῥῖγος, puščam na cedilu τινά, μή σεμεθείω; f) prepuščam, izročam τινὶ νίκην, στέμματ' ἀνέμοις, ὅπλα τινί, Sof. Fil. 973 dam nazaj; θοὸν εἰρεσίας ζυγὸν ναΐ hitro veslam z ladjo; g) dovoljujem, dopuščam μεθεῖσά μοι λέγειν, μέθες τὴν παῖδ' νυμφεύειν pusti, da se omoži; μέθες ἐμὲ ἐπὶ τὴν θήρην dovoli mi, da grem na lov, μὴ μεθίει τοὺς ἄνδρας ne dovoli jim oditi, μέθες ἐμὲ ἰέναι pusti me, da grem. 2. intr. popuščam, odneham, odlašam, obotavljam se, odstopam od πολέμου, κλαύσας neham jokati, tudi z inf. in pt.; τινός pustim na cedilu; χόλοιο neham se srditi nad kom, μεθῆκε βίῃ zapustila ga je, opešala mu je moč. II. med. 1. puščam od sebe, osvobodim se, rešim se česa. 2. = act. μέθεσθε δ' ἤδη odnehajta že (enkrat), pustita me vendar.

μελέδημα, ατος, τό, μελεδών, ῶνος, ἡ ep. μελεδώνη, ἡ ep. (μέλω) skrb, briga, τινός za koga, θεῶν misel na bogove.

μέριμνα, ἡ (gl. μάρτυς) 1. (pogosta) misel na kaj; skrb, briga, τινός za koga. 2. strah za koga, žalost NT.

μῆδος¹, ους, τό ep. (samo pl. μήδεα) 1. misel, svet, sklep, načrt, namera, nakana. 2. skrb (za te) σὰ μήδεα.

μνεία, ἡ (μνάομαι) spomin (misel) na kaj τινός, μνείαν ποιοῦμαι (περί) τινος omenjam kaj, spominjam se, μνείαν ἔχω spominjam se NT.

μνημοσύνη, ἡ (μνήμων) spomin, skrb, misel na kaj, μνημοσύνη τις πυρὸς γενέσθω skrbimo za ogenj.

μνῆστις, ιος, ἡ ep. ion. poet., dor. μνᾶστις spominjanje, misel na kaj, οὐδέ τις ἡμῖν δόρπου μνῆστις ἔην nič nismo mislili na večerjo; ἴσχου κἀμοῦ μνῆστιν misli na me, spominjaj se me, οὕτω δὴ Γέλωνος μνῆστις γέγονε sedaj ste se spomnili Gelona.

μῦθος, ὁ 1. beseda, govor, izrek, pripoved, zgodba, poročilo; pogovor, razgovor, razmišljanje, misel, sklep, naklep, svet, zapoved, ukaz. 2. izmišljena povest, govorica, vest, basen, pravljica, bajka. 3. pri-, dogodek, zgodovina, predmet govora, stvar.

νοέω [fut. νοήσω itd.; ion. aor. act. ἔνωσα, pf. νένωκα, pass. νένωμαι] 1. act. a) zaznam, opazim, zapazim, spoznam, uvidim, vem; pogosto v zvezi z ἰδεῖν, ὀφθαλμοῖς, ἐν ὀφθαλμοῖς, s ὡς in zavisnim vprašanjem, tudi s pt. νοέω κακὸν ἐρχόμενον; b) α.) mislim, preudarjam, presojam, razmišljam, νόον νοέω gojim, snujem načrte, ἐπ' ἀμφότερα, ἐν φρεσί, κατὰ φρένα καὶ κατὰ θυμόν; pt. νοῶν, νοήσας pameten, razumen, preudaren; β.) menim, mislim, sem mnenja ἄλλα, ὀρθά mislim prav, sem pravega prepričanja; τόδε νοῶ κράτιστον to smatram za najboljše; γ.) izmislim, pripravljam ἄλλα, νόστον τινί; z inf.: mislim na kaj, nameravam, namenjen sem, κακά τινι želim komu kaj hudega, οὐ νοέω ne mislim na kaj, opuščam misel na kaj; c) o besedah: značim, pomenim. 2. med. a) preudarjam, premišljam pri sebi; b) sklenem.

νόημα, ατος, τό 1. misel; sklep, namen, namera, načrt. 2. mišljenje, mnenje; miselnost, pamet, razum, razsodnost, preudarnost.

νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.