-
προσ-φερής 2 1. podoben, sličen. 2. prikladen, koristen.
-
πρόσφορος 2 (προσ-φέρω) 1. prikladen, primeren, koristen, potreben τινί. 2. sličen, podoben τινί.
-
προὔργου (skrč. iz πρὸ ἔργου) važen, koristen, pospešljiv, priležen, priličen, προὔργου τι ποιῶ napredujem v čem; comp. προὐργιαίτερος 3 koristnejši, važnejši, τὰ ἐμαυτοῦ προὐργιαίτερον ποιοῦμαι bolj gledam na svojo korist.
-
σβεστήριος 3 (σβέννυμι) ki se rabi za gasitev, pripraven ali koristen za gasitev, τὸ σβεστήριον gasilo.
-
συμ-φέρω [gl. φέρω; ion. aor. act. συνήνεικα, pass. συνηνείχθην; praes. opt. 3 pl. συμφεροίατο] I. act. 1. trans. a) nosim na kup, znašam, zbiram, donašam, prispevam, ἐς μέσον objavljam; b) nosim kaj skupno s kom, prenašam s kom vred πενίαν, stojim komu na strani, koristim, pomagam komu τινί, ἐς, πρός τι, τί v čem, acc. c. inf.; συμφέρων 3 koristen, primeren, prikladen, τὸ συμφέρον, τὰ συμφέροντα korist, dobiček, prid. 2. impers. συμφέρει a) koristi, prija, bolje je; b) pripeti se, zgodi se, slučaj nanese, primeri se, posreči se. 2. intr. a) sem primeren, prilegam se komu τινί; b) sodelujem s kom, ugajam, ustrezam komu, πάντα τινί v vsakem oziru; c) pritrjujem, vdajam se τοῖς κρείττοσιν. II. pass. 1. a) shajam se, prihajam skupaj, sestajam se ἔς τι, ἐς ταὐτό; v zvezi z γνώμῃ (γνώμαις): soglašam, pristajam na kaj, privoljujem, ujemam se, ωὑτὸς εἶναι kažem se kot povsem isti (v istem pomenu tudi brez subst.); b) spravim se, pomirim se s kom, hočem živeti s kom, pomagam τινί τι; εἰς ἐμαυτόν združujem v sebi; c) občujem, bivam s kom, trčim s kom skupaj; spoprimem se, borim se s kom πόλεμόνδε, μάχῃ τινί. 2. zgodim se, pripetim se, primerim se, zadene me (nesreča) κακῷ; impers. συμφέρεται zgodi se, pripeti se komu kaj τινί τι.
-
σωτήριος 3 in 2 (σωτήρ) 1. rešilen, rešujoč, ohranjujoč, koristen, zdrav(ilen), σωτήριον δέχομαι rešim; subst. τὰ σωτήρια a) zahvalna daritev (za rešitev) θύω; b) blagor, korist, blaginja, odrešenje, zveličanje NT. 2. rešen, zdrav, cel.
-
ὑγιαίνω [fut. ὑγιανῶ, aor. ὑγίᾱνα] 1. sem zdrav (močen), dobro se počutim; aor. ozdravim, okrevam. 2. pren. a) sem zdrave pameti (razumen, pameten), sem domoljubnega mišljenja, τὸ ὑγιαῖνον τῆς Ἑλλάδος pametni del Grecije; b) sem koristen (zdravilen); sem čist, nepokvarjen διδασκαλία NT.
-
ὑγιεινός 3 zdrav(ilen), koristen zdravju. – adv. ὑγιεινῶς ποιῶ τι naredim kaj zaradi zdravja (da bi koga ozdravil).
-
ὑγιηρός 3 ὑγιής 2 [Et. iz su + gwi-jḗs, sor. z βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. acc. ὑγιᾶ in ὑγιῆ, ion. ὑγιέα; sup. k ὑγιηρός: ὑγιηρότατος in ὑγιηρέστατος 3] 1. zdrav, čil, krepak, močen. 2. a) dobro ohranjen, nepoškodovan, nepokvarjen, cel; b) razumen, pameten μῦθος; c) pošten, resničen, dober, koristen.
-
ὑπουργός 2 (ὑπό, ἔργον) postrežen, uslužen, pospeševalen, koristen.
-
χρήσιμος 3 in 2 (χράομαι) 1. (po)raben, koristen, srečen, spreten, ἡγούμενοι kot vodniki, τὸ χρήσιμον korist, χρήσιμός εἰμι koristim. 2. mnogo obiskovan τέμενος. 3. o osebah: vrl, dober, sposoben, zaslužen. – adv. χρησίμως koristno, uspešno.
-
χρηστός 3 (adi. verb. od χράομαι) 1. o stvareh: (po)raben, sposoben, koristen, ugoden, prijeten, dober, srečen. 2. o osebah: pošten, spoštovanja vreden, vrl, dober, plemenit, pravičen, odkritosrčen, blag, dobrotljiv; preprost. 3. subst. τὸ χρηστόν (in pl.) dobro, dobrota NT; pl. usluge, dobrote.
-
ὠφέλεια, ἡ, ion. ὠφελίη (ὄφελος) 1. pomoč, podpora (posebno v vojni). 2. korist, dobiček, prid, ἐπ' ὠφελείᾳ εἰμί sem v korist, imam koristen namen, ἐπ' ὠφελείᾳ v korist, ἐπὶ τῇ ἐμῇ ὠφελείᾳ v mojo korist, na mojo srečo.
-
ὠφέλιμος 2 in 3 (ὠφέλεια) koristen, ugoden, pospešljiv, prijazen, dobrohoten τινί, ἔς τινα za koga, εἰς, πρός τι za kaj; τὸ ὠφέλιμον korist; Sof. Aj. 1022 πολλοὶ μὲν ἐχθροί, παῦρα δ' ὠφελήσιμα le malo prijateljev.