-
ἀγχό-θεν adv. ion. iz bližine, od blizu.
-
ᾄδω (ᾱ), ion. ἀείδω (iz ἀϜείδω) [fut. ᾄσομαι, ep. ἀείσομαι (ἀείσω), aor. ᾖσα, ep. ἤεισα, ἄεισα; pf. pass. ᾖσμαι, aor. pass. ᾔσθην] pojem, opevam, slavim, deklamujem, brnim (o tetivi), pojem (o petelinu); prorokujem.
-
ἀεί, αἰεί, ep. dor. αἰέν [Et. iz αἰϜει in to iz αἰϜεσι, loc. k αἰώς; lat. aevum, aetas (iz aevitas), aeternus (iz aeviternus) vek, večen, nem. ewig, večen; gršk. αἰών] vedno, trajno, vsakokrat; ἡ ἀεὶ μελέτη neprestana vaja, θεοὶ αἰὲν ἐόντες večni bogovi; ἀεί πως skoraj vedno; εἰς ἀεί za vedno, ἀεί ποτε od nekdaj; οἱ ἀεὶ ἔχοντες vsakokratni posestniki; ὁ ἀεὶ χρόνος večnost.
-
ἄελλα, ἡ ep. poet. [Et. iz ἄϜελλα, sor. z ἄημι, vejem; ἀήτης, veter, ἀήρ, zrak; lat. ventus, veter; slov. vejem, veter, veder; nem. wehen, Wind, Wetter] veter, piš, vihar; vrtinec, burja.
-
ἀελλής 2 [Et. iz σm̥ϜελϜης; ἀ copul. in εἴλω, kor. vel.] ep. gost.
-
ἄεσα aor. ep. [Et. iz ἄϜεσα, kor. ves- (="bivati, muditi se") lat. Vesta, boginja domačega ognjišča, gršk. Ἑστία; nem. ge-wesen, das Wesen. – Obl. 1 pl. ἀέσαμεν, inf. ἀέσαι; skrč. ἆσα, ἄσαμεν] prespim, prenočim, prebijem, νύκτα.
-
ᾰ̓ετός, ὁ [Et. iz ἀϜετός, αἰετός iz ἀϜιετός; lat. avis, ptič; augur iz avi-gur] orel; pren. bojno znamenje (pri Perzijanih), χρυσοῦς.
-
ἀζᾰλέος 3 (ἄζα) ep. poet. suh, ovenel, vel; βοῦς iz suhih volovskih kož narejen ščit; ὄρος brez vode.
-
ἀ-ζηχής 2 [Et.: iz ἀ-ζα-εχής in to iz ἀ-δια-εχής = nepretrgoma] ep. neprestan; adv. neprestano.
-
ἅζω, pass. ἅζομαι (iz ἅγjομαι, ἅγιος) ep. poet. 1. bojim se, spoštujem, častim. 2. ginevam, medlim.
-
ἀηδώ, οῦς ἀηδών, όνος, ἡ [Et. iz ἀϜηδών, sor. z αὐδή] slavec; met. pesem.
-
ἄημι [Et. iz ἄϜημι, gl. ἄελλα. – Obl. ἄησι, -ητον, inf. ἀῆναι, ep. ἀήμεναι, pt. ἀείς, ἀέντος – impf. pass. ἄητο]. ep. poet. 1. piham, vejem, brijem. 2. pass. vznemirjen sem, divjam, θυμὸς ἄητο δίχα srce je vleklo (bogove) na dve strani, λέων ἀήμενος od vetrov prepihan, nadlegovan.
-
Ἀθῆναι, αἱ 1. mesto Atene; Ἀθήναζε v Atene; Ἀθήνησι(ν) v Atenah; Ἀθήνηθεν iz Aten. 2. Atika ion.
-
αἰᾱνής 2 1. (αἰεί), večen. 2. a) [Et. iz αἱϜ-ανής, lat. saevus, gršk. Ἅιδης; brez obrazila -vo – je tvorba nem. sehr = zelo iz pragerm. sai-ra] bolesten, žalosten, grozen, bolan; b) temen, mračen.
-
Αἴας, αντος, ὁ 1. Telamonov sin iz Salamine, Tevkrov brat. 2. Oilejev sin, vodja Lokranov.
-
αἴγειος 3 αἴγεος (αἴξ) kozji (τυρός); iz kozje kože (ἀσκός, κυνέη); αἰγέη, ἡ (δορά) kozja koža, kozlina.
-
αἰδέομαι, αἴδομαι att. [Et. αἴδομαι iz αἴσθ-ομαι; αἰδέομαι iz αἰδέσjομαι, gotsko aiston, sich scheuen, nem. Ehre (iz gotskega *aiza). – Obl. imp. pr. ep. αἰδεῖο, fut. αἰδέσομαι, ep. αἰδέσσομαι, aor. ᾐδέσθην, ep. αἰδέσθην; poet. aor. ᾐδεσάμην, pf. ᾔδεσμαι]. 1. a) bojim se, sramujem se, v strahu sem (strah imam) pred kom (τινά, τί), z inf. obotavljam se kaj storiti; b) spoštujem, častim, oziram se na (τί, τινά), pt. sramežljiv. 2. odpuščam, spravljam.
-
Ἅιδης, Ἀΐδης ου, ὁ [gen. Ἀίδαο, -δεω, Ἄϊδος; dat. Ἄϊδι; daljša oblika Ἀϊδωνεύς, έως, ῆος] [Et. iz ΑἱϜίδης = grozni, istega izvora αἰανής, lat. saevus] Had, bog podzemlja (= Πλούτων); ἐν Ἅιδου (sc. οἴκῳ, δόμοις) v podzemlju; ἐξ Ἅιδου (δόμων) iz H., εἰς Ἅιδου v podzemlje; potem sploh: grob, smrt (πόντιος v morju), podzemlje, pekel.
-
ἀίδιος (iz αἰϜί-διος) 2 za vse čase, neprestan, večen, trajen, dosmrten.
-
αἰκής 2 poet. = ἀεικής [Et. iz ἀϜικής, gl. εἰκών].