-
μαλακός 3 [Et. idevr. m°le-qó-s, iz kor. mel, mleti, treti] 1. mehek, gladek, voljen λέκτρον, τάπης, χιτών, ἐσθής, nežen χρώς, παρειαί, zrahljan, rahel, dobro preoran νειός, bujen, travnat λειμών, miren, lahek ὕπνος, θάνατος, laskav, sladek, priliznjen ἔπος, blag, mil, krotek ἄνθρωπος. 2. a) popustljiv, prizanesljiv, περί τινος v čem, οὐδὲν μαλακὸν ἐνδίδωμι nič ne popuščam, ζημία mila, majhna kazen; b) (po)mehkužen πρός τι, slab, počasen, len ἐν ξυναγωγῇ; bojazljiv, strahopeten, μαλακώτερος precej mehkužen, τὰ μαλακά razkošnost, zabava, mehkužno življenje. – adv. μαλακῶς mehko, nežno φιλέω, sladko εὕδω, krotko, pohlevno, udobno, ugodno, mlačno, nemarno ξυμμαχέω.
-
μειλίχιος 3 μείλιχος 2 [Et. iz μελ-ν-; lat. mitis, munus (iz moinos), darilo (iz ljubezni); slov. mil, mir] ep. 1. blag, mil; prijeten, ljubek, sladek ποτά, nežen αἰδώς. 2. krotek, pohleven, prijazen, ljubezniv, τὸ μειλίχιον sladka beseda. 3. pridevek Zevsa, kateremu na, čast so obhajali v Atenah praznik Διάσια; Ζεὺς μειλίχιος milostni Zevs.
-
μέτριος 3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.
-
πέπειρος 2 in 3 (gl. πέπων) poet. zrel; pren. blag, nežen, ne prehud ὀργή.
-
πέπων 2, gen. -ονος [Et. sor. s πέσσω (= od solnca ožgan)] 1. (od solnca) (pre)kuhan, zrel. 2. pren. ep. poet. a) mehek, blag, nežen, ljub, drag, premil, μόχθος lahek; b) mehkužen, strahopeten, malopridnež ὦ πέπονες.
-
πρᾷος (πρᾶος) 2 πραΰς, πραεῖα, πραΰ, ion. πρηΰς [Et. iz πρᾱιϝος, kor. prāi = ljubiti; slor. prijati, prijatelj, prijazen; nem. Freund (stvn. friunt), freien (got. frijon, ljubiti)] 1. krotek, pohleven, tih, mil, blag, rahel, mehek, (u)domač(en). 2. prijazen, milosten, naklonjen, ljubezniv. – adv. πράως, πρᾴως in πραόνως mirno, ravnodušno, hladnokrvno λέγω, φέρω.
-
πρευ-μενής 2 poet. (πρηΰς, μένος) dobrohoten, blag(ohoten), milostljiv, prijazen.
-
φιλ-άγαθος 2 dobro ljubeč, blag.
-
φιλ-άνθρωπος 2 kdor ljubi ljudi, človekoljuben, ljudomil, priljuden, ljubezniv, prijazen, dobrotljiv, mil, blag, τὰ φιλάνθρωπα dokazi dobrote in prijaznosti.
-
χρηστός 3 (adi. verb. od χράομαι) 1. o stvareh: (po)raben, sposoben, koristen, ugoden, prijeten, dober, srečen. 2. o osebah: pošten, spoštovanja vreden, vrl, dober, plemenit, pravičen, odkritosrčen, blag, dobrotljiv; preprost. 3. subst. τὸ χρηστόν (in pl.) dobro, dobrota NT; pl. usluge, dobrote.