-
δικτυό-κλωστος 2 (κλώθω) poet. spleten v mreže, σπεῖραι zanke iz pletenih mrež, pletene mreže.
-
Διο-γένης, ους, ὁ grški modrijan iz Sinope ob času Aleksandra Velikega.
-
δι-όλλῡμι [gl. ὄλλυμι] 1. act. a) popolnoma pokončam, pokvarim, uničim, razrušim; b) popolnoma pozabim, uide mi iz spomina ταῦτα καλῶς εἰδὼς διώλεσ'. 2. med. [Sof. El. 679 διόλλυται je prez. hist.; pf. 2. διόλωλα] popolnoma poginem, vzamem konec; pf. izgubljen sem, po meni je, sem proč; s pt. ne morem prenašati τὸν κίνδυνον ὑφορώμενοι.
-
Διονυσό-δωρος, ὁ sofist iz Hija.
-
δι-ορύσσω, at. -ττω, tudi v tmezi [pf. pass. δι-ορώρυγμαι, plpf. διωρώρυκτο] 1. prekopljem, predrem Χερρόνησον, izkopljem jarek τάφρον. 2. (iz)podkopljem, razrijem, poderem, preiščem τάφον. 3. vmes izkopljem, ločim z jarkom, zaprem, osamim κατὰ πόλεις.
-
Διο-τῑ́μα, ἡ svečenica iz Mantineje.
-
δίσκος, ὁ disk, okrogla ali ovalna plošča iz železa, kamna ali lesa.
-
διφθέρα, ἡ 1. krzno, usnje, koža. 2. kožuh, torbica iz kože, pergament, meh. 3. a) iz kož narejene šatorske strehe; b) s senom napolnjene sešite kože, po katerih so hodili kakor po plavih črez reko.
-
διχό-θεν adv. (δίχα) od dveh strani; pren. iz dveh razlogov.
-
Δίων, ωνος, ὁ iz Sirakuz, Platonov prijatelj.
-
δόναξ, ακος, ὁ trstika, trstje; kar je iz trstike narejeno: strelica, puščica, pastirska piščal.
-
δρᾰτός 3 adi. verb. od δείρω ep. odrt, iz kože dejan.
-
δύο, ep. δύω [Et. lat. duo, slov. dva, dve; nem. zwei (got. twai), gršk. δ(ϝ)ώ-δεκα – indecl. ali gen. δυοῖν, δυεῖν, δυών, dat. δυοῖν, δυοῖσι, NT δυσί] dva, κατὰ (ἀνὰ) δύο = εἰς δύο po dva, τὰ δύο μέρη dve tretjini, δυοῖν ἕνεκα iz dveh razlogov.
-
δύσ-νους 2 (iz δύσ-νοος) nenaklonjen, neprijazen, sovražen, nejevoljen.
-
δωδεκά-σκῡτος 2 žoga, sestoječa iz dvanajstero kož, dvanajsterokožen σφαῖρα.
-
ἐγγύθεν adv. (ἐγγύς) 1. od blizu, iz bližine, blizu, v bližini, v bližjem sorodstvu. 2. o času: blizu, kmalu.
-
ἐγώ [Et. lat. ego, slov. jaz (star. az), nem. ich (got. ik). – ἐγῷδα = ἐγὼ οἶδα, ἐγῷμαι = ἐγὼ οἶμαι, κἀγώ = καὶ ἐγώ, dor. ep. ἐγών, gen. ἐμοῦ, ep. ἐμέο, ἐμεῖο, ἐμεῦ, ἐμέθεν, enkl. μου, ep. μευ (gl. ἐμοὔστι, μοὐστί, τοὐμοῦ = ἐμοῦ ἐστι, τοῦ ἐμοῦ); – dat. ἐμοί, enkl. μοι, μ'; – acc. ἐμέ, enkl. με, μ'; – dual. νώ, νώι, νώιν, gen. dat. νῷν, νῶιν; acc. νώ, νῶι, – pl. nom. ἡμεῖς, ion. ἡμέες, ajol. ἄμμες; gen. ἡμῶν, ep. ion. ἡμέων, ep. ἡμείων, dor. ἁμῶν; dat. ἡμῖν, ep. ἧμιν, ἡμίν, ajol. ἄμμιν, ἤμιν; acc. ἡμᾶς, ep. ion. ἡμέας, ep. ἡμέας, ἥμεας, ἧμας, ajol. ἄμμε] jaz, mene itd.; ἐξ ἐμεῦ iz moje hiše, τί ἐμοί; kaj meni to mar? NT.
-
ἐθελοντήρ, ῆρος, ὁ ep. ἐθελοντής, οῦ, ὁ 1. adi. prostovoljen, iz lastnega nagiba, neprisiljen. 2. subst. prostovoljec; ὑφίσταμαι ponudim se za prostovoljca.
-
εἴκω1 [Et. kor. weiq, nem. weichen (iz stvn. wīhhan), sor. οἴγνυμι = odmaknem, odprem; = prv. pom. umakniti se; fut. εἴξω, εἴξομαι, aor. εἶξα, ep. iter. 3 sg. εἴξασκε, poet. aor. inf. εἰκαθεῖν] 1. a) umikam se, odjenjujem, odhajam, odstopam, stopim nazaj, προθύρου od vrat, τινὶ τῆς ὁδοῦ grem komu s pota, χάρμης odhajam iz boja, μῆνίν τινι opuščam jezo, neham se srditi; b) sem slabejši, zaostajam, τινί πόδεσσι v brzem teku; udajam se ὄκνῳ, popuščam, sem pokoren; podlegam κακοῖς, ἀνάγκῃ; ugajam, ustrezam θυμῷ; ἡλικίῃ dam se voditi mladostnemu ognju. 2. popuščam, ἡνία ἵππῳ konju brzde; prepuščam, dovoljujem τινὶ πλοῦν; z inf. Ζεφύρῳ εἴξασκε διώκειν.
-
εἰλάτινος 3 ep. = ἐλάτινος jelov, smrekov, iz smrekovega lesa.