Franja

Ἀντρών, ῶνος, ὁ, ἡ mesto na tesalski obali.

Ἄνυτος, ὁ atenski demokrat, ki je zatožil Sokrata.

ἄνω¹ (gl. ἀνά, ἄνα) adv. 1. krajevno a) pri glagolih premikanja: gori, navzgor, od obale v deželo, ἡ ἄνω ὁδός pot v notranjost dežele, vzhod, ἡ τύχη ἄνω φέρεται sreča je mila; b) pri glagolih mirovanja, subst. in v zvezi s spolnikom: zgoraj, na vrhu, v notranjosti dežele; τὰ ἄνω gornji deli, vrhovi, višave, nebo; οἱ ἄνω τόποι notranja dežela NT; ἕως ἄνω do vrha, αἴρω ὀφθαλμοὺς ἄνω dvignem oči kvišku NT; ὁ ἄνω gornji; ἄνω βλέπω živim še, οἱ ἄνω oni, ki še žive, ὁ ἄνω βασιλεύς perzijski kralj; οἱ ἄνω θεοί nebeški bogovi; NT ἡ ἄνω κλῆσις nebeški poklic; severno, vzhodno, ὅσσον Λέσβος ἄνω ἐέργει kar L. na severu omejuje; ἡ ἄνω Ἀσίη gorenja Azija. 2. časovno: prej,. 3. z gen.: nad. 4. v zvezi ἄνω κάτω ποιεῖν, τιθέναι zmešati, preobrniti. – comp. ἀνωτέρω bolj zgoraj, više nad. – sup. ἀνώτατα, -τάτω najviše, οἱ ἀνωτάτω najvišji.

Ἄξιος, Ἀξιός ὁ reka v Makedoniji.

ἄξων, ονος, ὁ [Et. lat. axis, nem. Achse, slov. os; od izraza ago vrteti] 1. os. 2. pl. lesene deščice, na katerih so bile vrezane Solonove postave in ki so se mogle vrteti okrog osi.

ἀοιδός, ὁ, ἡ (ἀείδω) ep. poet. 1. pevec, pevka, pesnik; adi. pojoč, σκληρά sfinga. 2. čarovnik, zagovarjalec; χρησμῶν oznanjevalec.

ἀορτήρ, ῆρος, ὁ (ἀείρω, ἄορ) oprta, naramnica (na kateri je viselo orožje), orožni prepas.

ἀοσσητήρ, ῆρος, ὁ [Et. od ἀοσσέω pristopim, pomagam; iz sm̥ (ἀ cop.) + soqvjejō; sor. z lat. sequor, socius (iz soqvjos)] ep. pomočnik, branitelj.

ἄ-παις, ἄπαιδος, ὁ, ἡ brezdeten, brez (moških) potomcev ἄρσενος γόνου; οὐσίαι premoženje brez dedičev.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἁπαλό-θριξ, τριχος, ὁ, ἡ poet. z mehkimi lasmi.

ἀπαρτισμός, ὁ dovršitev, ἔχω εἰς ἀπαρτισμόν imam dovolj, da dodelam NT.

ἅ-πᾱς, πᾱσα, πᾱν [Et. ἅ (sm̥) + πᾶς] celoten, ves, vse skupaj; vsak, pl. vsi; ἀργύρεος ἅπας ves srebrn, iz čistega srebra; αἱ ἅπασαι νῆες vse ladje (skupaj), πεδίον ἅπαν sama ravnina; τὴν ἐναντίαν ἅπασαν ὁδόν povsem nasprotno pot; ἐξ ἅπαντος na vsak način, ἐς ἅπαν popolnoma, povsem, ὁ ἅπας ἀνήρ vsak mož.

ἀπατεών, ῶνος, ὁ (ἀπατάω) slepar, goljuf, zapeljivec.

ἀ-πάτωρ, ορος, ὁ, ἡ 1. brez očeta NT, osirotel; ἐμοῦ zavržen od mene (od očeta). 2. neočetovski, očetu nepristojen.

ἀπειλητήρ, ῆρος, ὁ (ἀπειλέω²) ep. širokoustnež, bahač.

ἀπελεγμός, ὁ graja, zaničevanje, preziranje, εἰς ἀπελεγμὸν ἐλθεῖν priti ob veljavo NT.

ἀπ-ελεύθερος, ὁ, ἡ (tudi -έρα) osvobojenec (-jenka).

ἀπερωεύς, έως, ὁ ep. kdor kaj uniči, prepreči, ovre.

ἀπ-ῆλιξ, ικος, ὁ ion. = ἀφ-ῆλιξ kdor ima mladeniška leta za seboj, postaren, starikav.