Franja

ἀντ-οφθαλμέω gledam komu v oči, upiram se, ustavljam se NT.

ἀν-υμέναιος 2 poet. brez svatovske pesmi, neomožena, μοῖρα usoda neomožene; neutr. pl. kot adv. v dekliškem stanu.

ἀνύσιμος 2 (ἀνύω) uspešen, koristen; τὸ διὰ πάντων ἀνύσιμον uspeh, ki se kaže v vseh delih.

Ἄνυσις, ιος, εως, ἡ mesto v Egiptu.

ἀνύω, ἀνύτω, at. ἁνύω, ἁνύτω; ἄνῡμι, ἄνω (ᾰ, ῠ) [Et. iz kor. sen, doseči; iz sn̥-. – fut. ἀνύσω, -ομαι, aor. ἤνυσα, -άμην, pf. ἤνυκα, ἤνυμαι, pass. aor. ἠνύσθην, fut. pass. ἀνυσθήσομαι, ep. fut. in aor. tudi ' σσ']. I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim οὐκ ἀνύω φθονέουσα z zavistjo ne dosežem ničesar; εὐδαίμων ἀνύσει = εὐδαιμονήσει naposled boš vendar srečen; ἠνύσατ' ἐκτοπίαν φλόγα odpravili ste; b) ὁδόν prehodim, preplavam, tudi brez ὁδόν, πρός, εἰς, ἐπί τι in sam. acc.; Ἅιδαν dospem v Had, θάλαμον v spalnico, ἄχθος naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim φορβάν; dosežem χρείας; ἀρωγάν pomagam; učinim, da φονέα γενέσθαι. 3. použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, πέμπτῳ ἔτει ἀνομένῳ tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.

ἄνω¹ (gl. ἀνά, ἄνα) adv. 1. krajevno a) pri glagolih premikanja: gori, navzgor, od obale v deželo, ἡ ἄνω ὁδός pot v notranjost dežele, vzhod, ἡ τύχη ἄνω φέρεται sreča je mila; b) pri glagolih mirovanja, subst. in v zvezi s spolnikom: zgoraj, na vrhu, v notranjosti dežele; τὰ ἄνω gornji deli, vrhovi, višave, nebo; οἱ ἄνω τόποι notranja dežela NT; ἕως ἄνω do vrha, αἴρω ὀφθαλμοὺς ἄνω dvignem oči kvišku NT; ὁ ἄνω gornji; ἄνω βλέπω živim še, οἱ ἄνω oni, ki še žive, ὁ ἄνω βασιλεύς perzijski kralj; οἱ ἄνω θεοί nebeški bogovi; NT ἡ ἄνω κλῆσις nebeški poklic; severno, vzhodno, ὅσσον Λέσβος ἄνω ἐέργει kar L. na severu omejuje; ἡ ἄνω Ἀσίη gorenja Azija. 2. časovno: prej,. 3. z gen.: nad. 4. v zvezi ἄνω κάτω ποιεῖν, τιθέναι zmešati, preobrniti. – comp. ἀνωτέρω bolj zgoraj, više nad. – sup. ἀνώτατα, -τάτω najviše, οἱ ἀνωτάτω najvišji.

ἀν-ωθέω [fut. ἀνώσω, aor. ἀνέωσα] 1. sujem kvišku, nazaj, ναῦν odrivam (ladjo od brega), πόλιν ἔς τινα izročam mesto v plenjenje. 2. odvračam, odbijam. 3. med. odvračam, odbijam od sebe τί.

ἀξιό-μαχος 2 (μάχομαι) kos komu v boju τινί ali z inf.

Ἄξιος, Ἀξιός ὁ reka v Makedoniji.

ἀξίωσις, εως, ἡ (ἀξιόω) 1. spoštovanje, čislanje, veljava, ugled, τῆς ἀξιώσεως εἵνεκεν ker ste me tako zelo počastili, da (= radi vaše želje, ki mi je v veliko čast). 2. a) mnenje λαμβάνειν; b) prošnja, zahteva. 3. pomen, veljava ὀνόματος.

ἀ-ολλής 2 (εἰλέω) ep. poet. stisnjen (v trumah), zbran, vsi skupaj, skupen (brodovje).

ἄ-ορνος 2 (ὄρνις) brez ptic, kamor ne morejo niti ptice dospeti; ἡ Ἄορνος mesto v Baktriji.

ἀπ-άγω I. act. 1. odvedem, odpeljem (čete); zapovem, da odpotujejo; odidem, odpotujem, odkorakam. 2. privedem, pripeljem (domov). 3. izročim, plačam, kar sem dolžan δασμόν. 4. odvedem v ječo, k smrti τὴν ἐπὶ θανάτῳ (sc. ὁδόν). 5. zavedem, odvračam, nagibljem, ἐς ὀξύ izpeljavam v ost, ostrim. II. med. odpeljem, odvedem s seboj (svoje stvari), παρθένον vzamem za ženo.

ἀπ-αθανατίζω 1. naredim (koga) nesmrtnega. 2. verujem na (v) nesmrtnost.

Ἀπαισός, ἡ mesto v Mali Aziji.

ἀπ-άνευθε(ν) ep. 1. adv. iz dalje, od daleč, daleč proč, vstran, posebej. 2. praep. z gen. daleč od; θεῶν brez vednosti, v nenavzočnosti.

ἀπ-άρχομαι d. m. začnem daritev, τρίχας odrežem dlako (daritvene živali, da jo vržem v ogenj in tako začnem daritev); darujem prvence.

Ἀπατούρια, τά [Et. ἀ cop. + πατήρ; primeri ὁμοπάτορες] apaturije, velik atensko-jonski praznik; tedaj so se otroci vpisovali v svoje "bratovščine" (φρατρίαι).

ἀπ-αυδάω poet. zabranim, prepovem, z inf. in μή, γῆς τήσδε v tej deželi.

ἀπ-ειλέω¹ [pf. pass. ἀπείλημαι, aor. pt. ἀπειληθείς] ion. odrivam, potiskam v stran, spravljam v zadrego (škripce) ἐς ἀπορίην, ἀνάγκην.