Franja

τρέπω [Et. lat. trepit = vertit, ion. τράπω. – Obl. fut. τρέψω, aor. 1 ἔτρεψα, 2 ἔτραπον, pf. τέτροφα (τέτραφα), pass. pf. τέτραμμαι, aor. 1 ἐτρέφθην, 2 ἐτράπην, fut. τραπήσομαι; med. fut. τρέψομαι, aor. 1 ἐτρεψμάμην trans.; 2 ἐτραπόμην intr.; ep. pf. 3 pl. τετράφαται; plpf. (ἐ) τετράφατο; ion. τράπω, impf. Her. τράπεσκον, aor. pass. ἐτράφθην]. I. act. trans. (za)vrtim, (za)sučem, obrnem a) krenem, obračam, εἰς γῆν proti zemlji, nagibam, vodim, gonim εἴς τι, πρὸς ὄρος; εἰς εὐνήν spravljam v posteljo, τὸ πρῆγμα ἐς γέλωτα smešim, ἄνω zravnam pokoncu; b) odvračam, odbijam, zadržujem, oviram; c) obračam nazaj πάλιν, gonim nazaj ἵππους, zapodim v beg εἰς φυγήν; d) pregovarjam, izpreobračam, izpreminjam γνώμας. II. act. intr., pass. in med. 1. a) obračam se na koga (s prošnjo), krenem kam, napotim se kam, ὁδόν krenem na pot, udarim jo po poti; αἰχμή se zavije; ostajam, prenočujem pri kom πρός τινα; b) vdajam se, prepuščam se, obračam se k čemu; εἰς (πρὸς) ἀλκήν postavljam se v bran, branim se, εἰς ἡδονάς vdajam se veselju, razveseljujem se, ἐπὶ ῥᾳθυμίαν vdam se lahkomiselnosti, ἐπὶ ζήτησιν začenjam preiskovati, ἐπὶ ἔργα lotim se dela, grem na delo, začenjam delo; καθ' ὑποψίαν τινός imam koga na sumu, sumim koga, ἐπὶ τὸ ἄμεινον obračam se na boljšo pot, ἐπί, πρός τι poprijemljem se česa, mislim na kaj. 2. obračam se od koga, εἰς φυγήν zapode me v beg, spustim se v beg, bežim. 3. izpreobračam se (ion. τράπομαι), izpreminjam svoje mnenje (mišljenje), pripravljam se na drugo prepričanje. III. med. (aor. ἐτρεψάμην) 1. odvračam koga od sebe, zapodim ga v beg. 2. pregovarjam, τετραμμένος obrnjen k, ležeč proti, ukvarjajoč se, misleč na; pa tudi: kdor se je premislil.

τρέχω [Et. idevr. dhreghō, got. dragan = nem. tragen. – Obl. fut. δραμοῦμαι, aor. ἔδραμον, pf. δεδράμηκα, ep. poet. aor. (ἔ) θρεξα, iter. θρέξασκον, pf. 2 δέδρομα, ion. fut. δραμέομαι]. 1. hitro se premikam, tečem, derem, drevim, hitim, τί skozi kaj. 2. a) o teku za stavo: ἔδραμε νικᾶν premagal je, dosegel je zmago v teku; tečem za stavo, tekmujem v teku ἀγῶνα; b) sem v nevarnosti, postavljam se v nevarnost, περί τινος za koga; ἐς κενόν zastonj se trudim NT.

τριᾱ́κοντα, ep. ion. τριήκοντα trideset, οἱ τριάκοντα a) trideset samosilnikov v Atenah l. 403.; b) trideset svetovalcev spartanskih kraljev.

τριᾱκόσιοι 3 ep. ion. τριηκόσιοι tristo; a) οἱ τριακόσιοι v Atenah: odbor najbogatejših meščanov, ki je načeloval simorijam; b) Leonidova četa pri Termopilah.

Τριβαλλοί, οἱ trakijsko pleme v današnji Srbiji in Bolgariji. – adi. Τριβαλλικός 3.

τρῑ́βω [Et. iz τρῑγ-wō, got. thriskan (iz trig-sko) = nem. dreschen; sor. τείρω, lat. tero, slov. treti. – Obl. fut. τρῑ́ψω, aor. ἔτρῑψα, pf. τέτρῑφα, pass. pf. τέτρῑμμαι, aor. ἐτρῑ́φθην, ἐτρίβην, fut. τριβήσομαι, adi. verb. τρῑπτός; med. fut. τρῑ́ψομαι, aor. ἐτρῑψάμην. ep. pr. int. τρῑβέμεναι, ion. pf. pass. 3 pl. τετρῑ́φαται]. 1. (s)tarem, (z)manem κώνειον, drgnem τὸ σκέλος; vrtim ὀχλόν; a) κρῖ (o)mlatim; b) odrgnem, obrabim, ogulim, ponosim (obleko), porabim. 2. pren. a) ugonabljam, zatiram, mučim, stiskam, slabim, pustošim, χρόνος τρίβεται čas poteka; b) βίον preživim, prebijem življenje, životarim; c) oviram, zadržujem, mudim; intr. mudim se; d) pass. mnogo se ukvarjam s čim, vadim se v čem, navadim se česa πολέμῳ.

τρίβων, ωνος, ὁ, ἡ 1. adi. izurjen, vajen, premeten, zvit, τινός, τί česa, v čem, λόγων spreten govornik. 2. subst. ὁ ponošen (oguljen) plašč.

τρί-δουλος, ὁ poet. trojen suženj; suženj v tretjem rodu (kolenu).

τριήρ-αρχος, ὁ (τριήρης, ἄρχω) trierarh, poveljnik troveslače (v Atenah se je imenoval trierarh tisti, ki je triero opremil in ji poveljeval).

Τρικάρᾱνον, τό trdnjava v Fliaziji.

Τρίκ(κ)η, ἡ mesto ob Peneju v Tesaliji.

Τριόπιον, τό rt pri Knidu v Kariji.

τρί-στοιχος 2 (στοῖχος) ep. s tremi vrstami. – adv. τριστοιχῑ́ v treh vrstah.

Τριταιεῖς, έων, οἱ 1. prebivalci ahajskega mesta Τριταία. 2. Τριταιεῖς in Τριτέες, οἱ prebivalci mesta Tritaje v Fokidi.

Τρῑ́των, ωνος, ὁ 1. reka v Libiji. 2. reka v Bojotiji. 3. bog jezera Τριτωνίς v Libiji. 4. Pozejdonov in Amfitritin sin, pomorski bog.

Τρῑτωνίς, ίδος, ἡ, λιμνη jezero v Libiji.

τρίχα adv., ep. τριχῇ (ῆ) τριχθά ep. v treh delih (oddelkih), v tri dele, trojen, trojnat, τρίχα νυκτός v tretjem (zadnjem) delu noči.

τριχᾱ́-ῑκες, οἱ [Et. dor. τριχάϝικες pridevek Dorcev: "deleč se v tri rodove"; -ϝικες, lat. vicus, gršk. ϝοῖκος, slov. vas] ki se deli v tri plemena (rodove), ki sestoji iz treh plemen.

Τροία, ἡ, ion. Τροίη Troja 1. pokrajina (tudi Τρῳάς, ἡ)v severozapadnem delu Male Azije, tako imenovana po Erihtonijevem sinu (Τρώς, Τρωός); adi. Τρῳός 3 Trojev. 2. Τροία, Τροίη, Τρώων πόλις glavno mesto te dežele; adi. Τρωικός 3 in Τρῳός 3, ion. Τρώιος, fem. Τρωιάς, ἡ trojanski, Τρωιάς ἡ Trojanka; τὰ Τρωικά desetletna trojanska vojska. 3. adv. Τροίηθεν, ἀπὸ, Τροίηθε(ν) iz Troje, Τροίηνδε v Trojo.

Τροιζήν, ῆνος, ἡ mesto v južni Argolidi; preb. Τροιζήνιοι, οἱ.