Franja

βυσσόθεν adv. poet. iz globočine.

γαιήιος 3 ep. zemeljski, iz zemlje rojen, υἱός sin zemlje (Τιτυός).

γάλα, ακτος, τό [Et. lat. lac (starejše lacte), lactis iz glact-] mleko; NT γάλα τινὰ ποτίζω napajam koga z mlekom (= učim koga začetne resnice sv. vere).

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

γάμος, ὁ 1. svatovščina, ženitvovanje, pirovanje, γάμον τεύχω, ἀρτύω imam, napravim ženitvovanje; pos. svatovski obed, γάμον ἑστιῶ, ποιῶ, δαίνυμι, ἐπιτελέω dam, napravim svatovski obed, svatujem, pirujem. 2. ženitev, možitev, zakon; γάμον γαμεῖν skleniti zakon, omožiti se; evfem. tudi razuzdano življenje. 3. meton. (zakonska) žena; γάμον λαμβάνω γενναῖον vzamem ženo iz plemenite hiše.

γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.

γενεᾱλογέω, ion. γενεηλ- izsledujem, sestavljam rodovnik; pass. izvajam, izpeljavam svoj rod od koga, izhajam, izviram iz rodu NT.

γέρρον, τό [Et. odtod lat. gerra] pletenina 1. spletena ograja; spletene semanje kolibe. 2. lahek (četverokoten) ščit, spleten iz šibja in z usnjem prevlečen.

γεωμετρέω (γῆ, μετρέω) (iz)merim zemljo.

γη-γενής 2 (γίγνομαι) 1. iz zemlje (Γῆ) rojen, sin zemlje (Titani, Giganti); Evr. Bakh. 264 Sparti. 2. deželan, domačin = αὐτόχθων.

γῆ-θεν adv. poet. iz, od zemlje, od temelja t. j. čvrsto v temelju, iz globočine, v globočino, iz podzemlja, iz groba.

Γλαῦκος, ὁ 1. Sisifov sin, Belerofontov oče iz Korinta. 2. njegov pravnuk, Sarpedonov prijatelj. 3. kipar z otoka Hija, ki je iznašel, kako se varijo kovine; οὐχ ἡ Γλαύκου τέχνη to ni nikaka čarovnija = to je prav lahko.

Γοργίας, ου, ὁ sofist iz Leontin v Siciliji; umrl je 375. pr. Kr.

γυμνός 3 [Et. iz podstave nogwnós ali nogwmós, slov. nag, nem. nackt, lat. nudus iz nogwedhos] 1. a) razgaljen, gol, neoblečen, nag; b) gol, iz tula potegnjen τόξον, ὀιστός. 2. a) lahkooblečen, v spodnji obleki, slabo oblečen; b) lahko oborožen, neoborožen, brez orožja, nezavarovan; τὰ γυμνά nezavarovana t. j. desna stran ali krilo; c) oropan česa, brez česa ὅπλων.

γυμνόω (γυμνός) 1. act. razgalim, raz-, odkrivam, slačim, razorožim, oropam. 2. pass. razgalim se, od-, razkrijem se, slačim se, sem razgaljen; sem brez orožja ali nezavarovan; ξίφος γυμνωθέν gol, iz nožnice potegnjen meč.

δαιδάλλω (δαίδαλον) umetno iz-, obdelujem, krasim, lepšam.

δαπανάω [fut. δαπανήσω itd., pf. δεδαπάνημαι, 3 pl. praes. ion. δαπανέονται] 1. act. (po)tratim, (po)trošim, izdam, porabim, razsipljem, εἰς, πρός τι za kaj; πόλιν izpraznim, izmolzem. 2. med. (po)trošim, porabim iz svojega τὶ εἴς τι zapravim.

Δεκέλεια, ἡ, ion. -λέη trdnjava v Atiki; preb. Δεκελεύς, ὁ; adi. Δεκελεικός 3; adv. Δεκελεῆθεν in Δεκελειόθεν iz Dekeleje.

δελφίς, ῖνος, ὁ δελφίν, ῖνος 1. delfin, pliskavica. 2. bojni stroj iz svinca in železa.

δέμω [Et. kor. demā, nem. zimmern (got. timrjan), lat. domus, gršk. δόμος, slov. dom, nem. Zimmer iz stvn. zimbar. – Obl. aor. ἔδειμα, cj. ep. δείμομεν, pf. pass. δέδμημαι, plpf. (ἐ) δέδμητο, med. aor. ἐδειμάμην]. 1. act. ep. ion. zidam, gradim, napravljam. 2. med. a) = act.; b) zidam, gradim za sebe.