προσ-οικίζω zraven še naselim.
προσ-όμνῡμι povrhu še prisegam.
προσ-οφείλω [fut. προσοφειλήσω, aor. -ωφείλησα] προσ-οφλισκάνω [fut. προσφλήσω, aor. προσῶφλον, inf. προσοφλεῖν] 1. povrhu še dolgujem, sem še dolžen, moram kaj plačati, προσοφειλόμενος zaostal, neplačan, neporavnan. 2. zraven se še zadolžim, povrhu si še nakopljem αἰσχύνην.
προσ-παραγράφω zraven še pripišem, zapišem poleg česa.
προσ-παρακαλέω zraven še pokličem koga.
προσ-παρασκευάζω vrhu tega še pripravljam, oborožujem; med. vrhu tega še pripravljam zase.
προσ-παρέχω in med. vrhu tega še dajem, prodajam, ponujam.
προσ-παροξῡ́νω še bolj razdražim, razsrdim.
προσ-περιβάλλω 1. act. obdajam še s čim, postavljam (gradim) še kaj okoli česa. 2. med. spravljam kaj na se, prisvojim si kaj, polastim se česa.
προσ-πορίζω zraven še pridobim, pripravim, προσόδους nove dohodke.
προσ-πυνθάνομαι med. vrhu tega še poizvedujem, izprašujem, vprašujem.
προσ-συλλαμβάνομαι med. vrhu tega se še udeležim τινός.
προσ-τειχίζω (zraven) obdam še kaj z zidom, še kaj obzidam, sprejmem v obzidje.
προσ-τελέω vrhu tega še plačujem μισθόν.
προσ-τίθημι [gl. τίθημι, aor. cj. ion. προσθέω, adi. verb. προσθετέον] I. act. 1. pristavljam; polagam, postavljam na, pred kaj λίθον, pri-, zaslanjam, zapiram θύρας, naslanjam, pristavljam κλίμακας. 2. pren. a) nalagam τί τινι, ζημίαν, naročam; pripisujem αἰτίαν, prištevam, vcepim komu kaj, navadim koga na kaj τινὶ τὸ δύνασθαι; delam silo, prisilim koga ἀνάγκην; povzročujem, napravljam; b) do-, pristavljam, podeljujem; pomnožujem, (po)večam, dodajam, primaknem πῆχυν, izročam πόλιν, dajem komu za ženo γυναῖκα, pridružujem se komu ἐμαυτόν; vrhu tega še storim kaj καὶ τοῦτο. II. med. 1. pridružujem se komu, pristopam h komu, držim s kom; privoljujem, pritrjujem, odobravam γνώμῃ. 2. pri-, dodam iz svojega, ψῆφον glasujem za, ugodim komu, ustrezam mu, hvaležen sem χάριν, μῆνιν kuham jezo, πόλεμον začenjam vojsko, napadem z vojsko. 3. pri-, dodevam si kaj, prisvojim, nakopavam si κακόν, pridobivam zase (sebi), ἰσχύν povečam (pomnožim) si moč, τινὰ πολέμιον τοῖς ἄλλοις napravljam si še koga za sovražnika, δάμαρτα jemljem za ženo, πέλας χώρας spremljam v svojo bližino.
πρόσ-φατος 2 (φεν) svež, nov NT, mlad, ravnokar umorjen Ἕκτωρ, νεκρός mrtvec, ki še ni začel trohneti, še neizpremenjen, prvoten (o poslopjih, ki še tako stoje, kot jih je stavbenik postavil). – adv. nedavno.
προσ-φθονέω vrhu tega še zavidam, sem nevoščljiv (ljubosumen).
προσ-χράομαι d. m. vrhu tega še rabim, jemljem na pomoč.
προσ-χρῄζω poet., ion. προσ-χρηΐζω 1. vrhu tega potrebujem še česa τινός. 2. zraven še zahtevam, želim si še česa τινός, τί. 3. prosim, τινός koga.
πώ enkl., ion. κώ [Et. iz qwo-] 1. še, v zvezi οὔπω, μήπω še ne. 2. kedaj, kako, nekako, kakorkoli.