Franja

ἀνα-πίμπλημι [fut. -πλήσω] 1. iz-, dopolnim, dokončam, doživim, (pre)trpim μοῖραν, κακά, πότμον. 2. τί τινος napolnim s čim; τινά τινος okužim, zapletem v αἰτιῶν; oskrunim, omadežujem κακίας.

ἀνα-πτύσσω 1. razvijam, razprostiram, odpiram (knjigo). 2. τὴν φάλαγγα zasučem, ojačim falango v zavoju (del bojnega ospredja se zavije [na obeh krilih] nazaj in se postavi za ostalim ospredjem tako, da postane čelo močnejše); τὸ κέρας zasučem bojno vrsto okoli krila (napravim zavoj na krilu). 3. εἰς φῶς raz-, odkrivam.

ἀναπτυχή, ἡ poet. razvitje, odkritje, ἡλίου ἀναπτυχαί = ἀκτῖνες solnčni žarki (ker se solnce v svoji luči takorekoč razvije).

ἀνα-πτύω poet. pljujem, bljujem, izmetavam, brizgnem v zrak.

ἀν-άπτω¹ 1. act. privezujem, pritrjujem, obešam, pripisujem; θύρσους, ἀγάλματα obešam v svetišče, poklanjam v dar; μῶμον osramotim. 2. med. pripenjam, privezujem, pritrjujem zase, ἔκ τινος na koga (kaj).

ἄν-αρθρος 2 (ἄρθρον) 1. ki nima svojih udov v oblasti, brez moči, slab, onemogel. 2. nerazločen, zmeden.

ἀνα-ρρῑπτέω (samo pr. in impf.) ἀνα-ρρῑ́πτω mečem kvišku, ἅλα πηδῷ udarjam z veslom, hitro veslam, veslam; κίν-δυνον hitim, drevim v nevarnost, drznem se, ἐς ἅπαν τὸ ὑπάρχον izpostavljam ves svoj obstoj nevarnosti, μάχην περὶ τηλικούτων izpostavljam v odločilni bitki tako važne stvari nevarnosti, κύβος ἀνερρίφθω naj se vrže kocka (iacta esto alea).

ἀνάσσω (ἄναξ) [fut. ἀνάξω, aor. ἤναξα] 1. act. a) sem vladar, gospodar, vladam nad kom, kraljujem τινί, τινός, μετά, ἔν τισιν; Τρώεσσιν τιμῆς uživam med Tr. čast kot vladar, gospodujem nad Tr.; b) upravljam, vodim στρατηγίης. 2. med. kraljujem. 3. pass. sem v oblasti koga σκῆπτρον παρά τινι.

ἀνα-στέλλω 1. act. potiskam, odbijam nazaj, ustavljam. 2. med. devljem v red, podpašem si (obleko) νεβρίδας. 3. pass. ustavim se, umikam se.

ἀνα-ταράσσω, at. -ττω vznemirjam, razburjam, zmedem; pt. pf. pass. ἀνα-τεταραγμένος neurejen, v neredu, v zmedenih vrstah.

ἀνα-τίθημι 1. act. a) postavljam, zidam (svetišče), posvečam, obešam (ἀνάθημα obljubljeni dar), žrtvujem; b) obkladam, nalagam, natovorim; met. pripisujem komu kaj ποιήσασθαι τὴν πυραμίδα, pridevam komu kaj, naprtim komu kaj; prepuščam, izročam, zaupam komu kaj (v oskrbo); c) odkladam, odmikam, oddaljujem τοῦ κατθανεῖν. 2. med. a) nalagam svoje stvari (zase); jemljem nazaj (svoje besede), izpreminjam (svoje mnenje), πάντα izpreminjam, φίλους zametujem; b) NT razlagam, pripovedujem.

Ἄναυα, τά mesto v Frigiji.

ἀνα-φέρω [fut. ἀνοίσω, aor. ἀνήνεγκον, ion. ἀνένεικα, ion. inf. ἀνῷσαι, ἀνοῖσαι, pf. ἀνενήνοχα, aor. pass. ἀνηνέχθην, ion. ἀνηνείχθην], ion. ἀνα-φορέω I. act. 1. trans. a) vznašam, prinašam gori ἐξ Ἀίδαο, παρὰ βασιλέα k perz. kralju (od morja v notranjo deželo); θυσίας žrtvujem, prinašam daritve; κώπας vzdigujem; ὑσσούς kvišku držim, ἔκ τινος odvračam od česa; πόλιν ἐκ πονηρῶν πραγμάτων dvigam, spravljam (iz slabega stanja) na noge; στεναγμούς vzdihujem; b) vodim, peljem nazaj, sklicujem se na εἰς ἀξιόχρεων λέγοντα; γένος ἐς izvajam iz; pripisujem, dolžim, kažem na, podtikam, obešam komu kaj, ἔς τινά τι prepuščam reševanje česa komu; poročam, javljam θεοπρόπια; predlagam, nasvetujem εἰς τὸ κοινόν; τινός spominjam se; c) prenašam, jemljem nase ἄχθος, ἁμαρτίας. 2. intr. a) vzdigujem se ψάμμος; oddahnem se; b) vodim, peljem, držim (o potu). II. med. odnašam svoje stvari; (globoko) vzdihnem; popravim se, okrevam, opomorem si.

ἀνα-χορεύω slavim v kolu, vodim kolo, plešem v kolu.

ἀνδραποδίζω (ἀνδράποδον) [fut. -ιῶ, aor. ἠδραπόδισα, fut. med. ion. ἀνδραποδιεῦμαι s pas. pomenom] 1. act. zasužnjim, podjarmim, prodam za sužnja, prodam v sužnost. 2. med. podjarmim si, podvržem si, trgujem z ljudmi.

ἀν-εγείρω [aor. med. ἀνηγρόμην, inf. ἀνεγρέσθαι] 1. act. (v)zbudim, probujam, osrčujem, hrabrim. 2. pass. in med. zbudim se.

ἄν-ειμι (εἶμι) [impf. ep. ἀνήιον] 1. vzhajam (o solncu); grem, napravim se na, hodim, splezam gori ἐς περιωπήν; grem v srce dežele; odplovem na širno morje; ἱδρὼς χρωτί priteče iz, prikaže se; ἄροτος γῆς vzraste, poganja. 2. ἔς τινα obračam se na koga s prošnjo. 3. vračam se.

ἀνεμώλιος 2 (ἄνεμος) ep. vetroven, vetrn, ničev, zaman, brezuspešen, prazen; ἀνεμώλια βάζω govorim v veter (= prazno, puhlo).

Ἀνεμώρεια, ἡ mesto v Fokidi.

ἀν-ερείπομαι d. m. ep. [aor. ἀνηρειψάμην] dvignem v zrak, ugrabim, odpeljem po zraku.