-
ἐξ-ήκω (pr. s pf. pom.) 1. o osebah: vun sem prišel, izšel sem iz, dospel sem do smotra, ὁδόν prišel sem to pot, prehodil sem pot, pren. ἅλις ἵν' ἐξήκεις δακρύων dosti si jokal (dosti solz si prelil). 2. potekel sem, minil sem. 3. ion. poet. izpolnim se, izvršim se (o sanjah in prorokovanjih).
-
ἐξ-ιδιόομαι med. popolnoma si prisvojim, spravim v svojo oblast.
-
ἐξ-ιδρύω poet. posadim koga (da si odpočije).
-
ἐξ-ίημι [ep. inf. aor. ἐξέμεν(αι), aor. med. ἔξεντο, imper. ἔξεο] 1. act. a) trans. pošiljam vun, odpošiljam, izpuščam τινά, τί, mečem iz česa τινὰ ἔκ τινος, ἔρον izženem, utešim, potolažim; b) na videz intr.: izlivam se, iztekam se (o reki: sc. ὕδωρ). 2. med. a) ἔρον potolažim si, utešim si željo po; b) pošljem od sebe, ločim se od γυναῖκα.
-
ἐξ-ιλάσκομαι med. spravljam, tolažim, pomirjam, naklonim si koga τινά.
-
ἐξ-ισόω [adi. verb. ἐξισωτέον] 1. act. napravljam kaj enako čemu, izenačujem, κἀξισώσαντε ζυγὰ ἠλαυνέτην spravila sta vpregi vštric in sta vozila, ἅ σ' ἐξισώσει σοί τε καὶ τοῖς σοῖς τέκνοις ki te bodo izenačili s teboj in s tvojimi otroki (= pokazale bodo, da si brat svojih lastnih otrok), μηδ' ἐξισώσῃς τάσδε τοῖς ἐμοῖς κακοῖς ne stori njih nesreče enake moji; μητρὶ δ' οὐδὲν ἐξισοῖ ne ravna kakor mati. 2. pass. postanem enak, sem enak, φύλοπις se spravi, pomiri; τοῖς ἄλλοις πρός τι ravnam v čem kakor drugi.
-
ἐξ-ίστημι, NT ἐξ-ιστά(ν)ω [gl. ἵστημι, inf. pf. NT ἐξεστακέναι] 1. trans. postavljam vun ali proč, odvračam, τοῦ φρονεῖν ali φρενῶν zmedem, pripravljam ob pamet; razburjam, povzročujem, mamim, plašim NT. 2. intr. a) stopim vun ali proč, odstopim, grem komu s pota, umaknem se, udam se, bežim, odidem τινός, τινί, τινά, ἐκ τοῦ μέσου; πλόκαμος ἐξ ἕδρας se premakne; pren. izpreminjam se (o mišljenju), οἶνος ἐξίσταται se pokvari, νοῦς se izpridi, πρόσωπα ἐξεστηκότα popačen, grd obraz; b) iz uma sem, izgubim zavest, zmedem se τοῦ φρονεῖν; NT čudim se, zavzamem se, strmim; c) odlagam, odrečem se ἀρχῆς; καρδίας τὸ δρᾶν dam se pregovoriti, da kaj naredim, (ali: odstopim od svoje namere); d) μαθημάτων pozabim; τοῦ τὰ δεινὰ ἀναλογίζεσθαι izbijem si misel na nevarnost iz glave.
-
ἐξ-οιδέω zabuhnem, napenjam se, prevzemam se, preveč si domišljam.
-
ἐξ-ομόργνῡμι [aor. ἐξώμορξε v tm.] 1. act. poet. obrišem. 2. med. a) obrišem si kaj; b) vtisnem se v kaj εἴς τι; c) τινί τι okužim koga s čim μωρίαν.
-
ἐξ-ωνέομαι med. kupujem si iz česa, po-, odkupujem, τοὺς κινδύνους odvračam od sebe.
-
ἐπ-άγω [aor. act. NT ἐπῆξα] I. act. 1. o osebah: a) privedem, dovedem, pripeljem, vodim, gonim nad, peljem koga v boj (proti sovražniku) ἐπί τινα, napadem τινί; b) navadim na kaj τινί, pripravim k čemu, ščuvam, zapeljujem τινὰ ἐπί τι. 2. o stvareh: povzročujem, napravljam, donašam ἄταν; NT αἷμα ἐπί τινα spravljam na koga, ἀπώλειαν pripravljam, κατακλυσμόν τινι pošiljam nad koga; izpodbadam κέντρον τινί; dam na glasovanje ψῆφόν τινι; pass. οὔπω ψῆφος ἐπῆκτο περὶ φυγῆς ni se še glasovalo o njegovem pregnanstvu (= ni še bil obsojen); αἰτίαν obdolžujem; δίκην τινί zapletam v pravdo, predlagam kazen; ἡμέρας dodajam, διάνοιάν τινι obračam svojo pozornost na kaj. II. med. 1. pripeljem k sebi, uvažam ἐπιτήδεια; pridobivam sebi, kličem na pomoč πλῆθος; dosegam, izposlujem τινὰ συγχωρῆσαι; delam na kaj τὴν δούλωσιν. 2. navajam, omenjam (v govoru) ποιητάς. 3. nakopljem si kaj, δεσπότην τὸν νόμον postavljam si za gospodarja; Ἅιδα μόνον φεῦξιν οὐκ ἐπάξεται ne bo našel sredstva, da ubeži smrti = ne bo utekel smrti.
-
ἐπ-ᾴδω, ion. ἐπαείδω (gl. ᾄδω) 1. pojem pri čem, k temu. 2. pojem komu, pridobivam si koga s petjem, očaram.
-
ἐπακτός 3 (ἐπ-άγω) 1. doveden, priveden, pripeljan, στρατός od vseh strani zbran, δόρυ tuj. 2. pridobljen, νόσος ki smo si jo sami nakopali, ἀνήρ pritepenec, prešuštnik.
-
ἐπ-αμάομαι d. m. nanašam, nagrebem si, velevam nasuti, spravljam na kup τί.
-
ἐπ-απειλέω po vrhu tega pretim, žugam, (za)grozim komu s čim, zapretim, zažugam τινί, τινί τι, z inf.; pass. πρὸς σοῦ τὰ δείν' ἐκεῖν' ἐπηπειλημένοι potem ko si nam ti tako strašno zapretil.
-
ἐπ-αυξάνω, ἐπ-αύξω povrhu še (po)množim, pospešujem, poveličujem: pass. postanem močen, opomorem si, ojačim se.
-
ἐπείγω [aor. ἤπειξα, fut. med. ἐπείξομαι, aor. pass. ἠπείχθην] 1. act. in pass. a) trans. α.) pritiskam, tiščim, težim, stiskam, zatiram τινά; β.) gonim, podim, ženem, silim, pospešujem τί; b) intr. hitim, žurim se, τὰ ἐπείγοντα nujni opravki. 2. med. a) pripodim se, pridrevim, privršim, hitim z inf., pt.; b) želim, hrepenim, poganjam se za τινός, περὶ νίκης, inf.; c) pospešim γάμον, πλοῦν, prenaglim (se) πᾶν πρῆγμα; part. ἐπειγόμενος: α.) uren, hiter; β.) želeč si, hrepeneč po Ἄρηος, ὁδοῖο.
-
ἔπ-ειτα adv. (εἶτα), ion. ἔπειτεν, v krazi κἄπειτα 1. potem, nato, zatem, pozneje, nadalje, posebno pri naštevanju: πρῶτον μέν … ἔπειτα δέ; ὁ ἔπειτα poznejši, ὁ ἔπειτα χρόνος poznejši čas, εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον v prihodnje, za bodočnost, za vse čase, ὁ ἔπειτα βίος poznejše življenje, οἱ ἔπειτα potomci, τὸ ἔπειτα bodočnost, ἡ εἰς τὸ ἔπειτα δόξα slava pri potomcih. 2. stoji pogosto v poreku, da kaj poudarja: nato, potem ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα ἀπαλλάττεσθαι. 3. torej, potemtakem, in vendar, vkljub temu; posebno za participi in v vprašalnih stavkih: ἔπειτ' οὐκ οἴει φροντίζειν; torej meniš, da ne skrbe? κἄπειτ' ἔκτας; in vendar si jih umorila?
-
ἐπ-ερῠ́ω, ion. ἐπ-ειρύω [aor. ἐπέρυσα, ep. ἐπέρυσσα tudi v tmezi] 1. act. ep. za-, pritegujem, potegujem za seboj; στήλην postavljam na čem. 2. med. ion. mečem kaj na sebe, oblačim si kaj τί.
-
ἐπ-εύχομαι d. m. [augm. ἐπηυ- in ἐπευ-] 1. a) molim, prosim razen tega abs., τινί koga, Ὀδυσῆα νοστῆσαι da bi se Odisej vrnil, τάσδε λιτάς molim (šepečem) te molitve; b) izprosim si kaj, želim kaj κατθανεῖν, želim komu kaj (hudega) παθεῖν. 2. a) hvalim se, baham se, ponašam se, silno se radujem abs, τινί s čim, nad kom (premaganim sovražnikom); b) slavim, poveličujem, Ἄργος πατρίδ' ἐμήν A. kot svojo domovino.