Franja

ὀθόνιον, τό prt, povoji (v katere so zavijali mrliče) NT.

Ὄθρῡς, υος, ἡ gorovje v južni Tesaliji.

οἷ¹ adv. (gl. ὅς) kam; tja, kamor; kako daleč, τινός v čem.

οἰδάω, ep. ion. οἰδέω, ep. tudi οἰδάνω [Et. kor. oid, oteči, nem. Eiter. – pf. ᾤδηκα] 1. act. trans. napenjam, razsrdim, razburim νόον. 2. intr. in pass. a) napenjam se, otekam, χρόα πάντα po celem životu, οἰδαίνεται κραδίη χόλῳ srce kipi jeze; b) vrem, ἡ πόλις οἰδεῖ po mestu vre, οἰδεόντων τῶν πραγμάτων ker je bilo še vse razburjeno (v neredu), ker je po državi vrelo.

οἴκα-δε adv. (οἶκος) domov, v domovino; τὰ οἴκαδε ποθέω hrepenim (želim) po domovini.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

οἰκειόω, ion. οἰκηιόω (οἰκεῖος) 1. act. in pass. prilastim, prisvojim si kaj, pridobivam kaj, napravljam koga za prijatelja; pass. sprijaznim se s kom, postanem komu prijatelj. 2. med. a) prisvajam, pridobivam si kaj, obračam kaj v svojo korist (svoj prid), zahtevam zase; b) pridobim (si) koga na svojo stran.

οἰκέω [fut. οἰκήσω, aor. ᾤκησα itd.; fut. med. s pas. pomenom οἰκήσομαι; ion.vedno brez augmenta οἴκεον, οἴκησα, οἴκημαι, 3 pl. οἰκέαται; plpf. ᾠκήμην, aor. 3 pl. ep. ᾤκηθεν (= ᾠκήθησαν)] I. act. 1. intr. a) stanujem, prebivam, ležim, stojim πόλις, ἔν τινι (na) v čem, ἐπί τινι ob čem; aor. naselim se; b) gospodarim, vladam, živim, ὑπό τινι pod čigavo vlado, μετά τινος s kom; dobro (slabo) se počutim εὖ, καλῶς (κακῶς), dobro sem urejen πόλις. 2. trans. stanujem, prebivam v πλείστας τῶν νήσων; gospodarim, upravljam, vladam πόλιν, οἶκον. II. pass. 1. nastanjen (obljuden) sem, γῆν naseljen sem po, ležim, πόλις mesto je obljudeno, stoji, leži; ion. οἴκημαι prebivam, stanujem, νήσους na otokih; ἡ οἰκουμένη (sc. γῆ) od (Grkov) obljudena zemlja, vsa Grška, vesoljni svet (= orbis terrarum) NT, οἱ οἰκημένοι naseljenci. 2. upravljam se, oskrbujem se, vladam se. 3. naseljen sem, naselim se kje; ion. stanujem kje kot naselnik.

οἰκητός 3 (οἰκέω) 1. naseljen, obljuden. 2. pripraven za stanovanje, οὐδ' οἰκητός nihče ne sme bivati v njem.

οἰκίζω (οἶκος) [fut. οἰκιῶ, aor. ᾤκισα, ion. οἴκισα] 1. act. a) gradim, zidam, ustanovim πόλιν, zopet pozidam; b) naseljujem z ljudmi, obljudim, χώρην naselim se v deželi; c) τινά naselim koga kje, namestim koga kje πάραυλον; pass. pf. ustanovljen sem, ležim, stojim. 2. med. naselim se, stanujem, οἱ οἰκιζόμενοι stanovalci, prebivalci ἐπὶ τῆς γῆς.

οἰκο-γενής 2 (γίγνομαι) v hiši rojen.

οἰκοδεσποτέω vladam (gospodinjim) v hiši NT.

οἰκοδομέω (οἰκο-δόμος) [fut. οἰκοδομήσω, ion. brez augm.] 1. act. zidam, postavljam (hišo), sezidam, utrjujem; pren. zidam na kaj ἐπί τι, vzpodbujam, vzbujam; pospešujem NT; pass. napredujem, rastem (v veri, pobožnosti) NT. 2. med. sezidam si, dam si sezidati (hišo).

οἰκοδομικός 3 (οἰκο-δόμος) spreten v zidanju; subst. ὁ stavbni mojster, ἡ οἰκοδομική(sc. τέχνη) stavbarstvo, stavbna umetnost.

οἴκο-θι ep., οἴκοι adv. (οἶκος) doma, v hiši, v domovini, οἱ οἴκοι rojaki, domačini, τὰ οἴκοι domače razmere, življenje doma.

οἶκόν-δε adv. ep. v hišo, domov, ἄγομαί τινα popeljem (kot nevesto) na svoj dom.

οἰκονομικός 3 vešč gospodarstvu, gospodaren; ἡ οἰκονομική(sc. τέχνη) izvedenost v gospodarstvu, gospodarstvo, τὰ οἰκονομικά državno gospodarstvo, uprava državnega premoženja.

οἶκος, ὁ οἰκία, ion. -ίη, ἡ [Et. iz ϝοικος, idevr. woik'o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vьsь)] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; κατ' οἶκον v hiši, notri, κατ' οἴκους doma, ὁ κατ' οἶκον domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, ἐπ' οἴκου ἀναχωρέω povrnem se v domovino, ἀπ' οἴκου εἰμί sem z doma, v tujini.

οἰκ-ουρός 2 (οἶκος, ὁράω) ki čuva hišo, ki dobro gospodari, gospodaren, varčen NT, δίαιταν οἰκουρὸν καὶ ἀργὴν διαιτάομαι živim brez dela v zaprtih prostorih, ἡ οἰκουρός gospodinja.

οἰκοφθορέομαι pass. (οἶκος, φθείρω) ion. izgubljam premoženje, zabredem v siromaštvo.