Franja

Ἀζήν, ῆνος, ὁ (tudi: Ἀζάν) prebivalec Azanije v severni Arkadiji.

Αἰξωνεύς, έως, ὁ prebivalec atiškega okrožja Αἰξωνή; bili so razvpiti kot opravljivci.

Ἁλικαρνᾱσ(σ)ός, ion. -νησός, ἡ mesto v Kariji; Ἁλικαρνησεύς prebivalec mesta Halikarnasa.

ἄνθρωπος, ὁ [Et. najbrže iz ἀνδρ + ὡπος "kar moža naznanja", "moška prikazen", ὡπος je sor. z lat. signum (iz seq^wnom) znak, slov. sok, sočiti = naznaniti] 1. človek; τὰ ἐν ἀνθρώποις človeške zadeve. 2. človek, mož, soprog, prebivalec, suženj, pl. vojaki, sovražniki; pogosto v zvezi z drugimi samostalniki: ἄνθρωπος ὁδίτης popotnik, ὑφάντης tkalec, πολίτης državljan. 3. = τίς nekdo. 4. ἡ ἄνθρωπος ion. ženska, sužnja, služkinja. – V krazi ἅνθρωπος, ion. ὥνθρωπος.

Ἀρκάς, άδος, ὁ Arkadec, prebivalec Arkadije. Ἀρκαδία ἡ (ion. -ίη) gorata dežela sredi Peloponeza; adi. Ἀρκαδικός 3. – τὸ Ἀρκαδικόν arkadska zveza, četa arkadskih hoplitov.

ἐγ-χώριος 3 in 2 domač, domovinski, običajen; subst. ὁ domačin, rojak; τῆσδε γῆς prebivalec.

ἔν-εδρος 2 (ἕδρα) poet. nastanjen, stalen; subst. ὁ prebivalec.

ἔν-οικος, ὁ prebivalec.

ἐν-τόπιος 2 ἔν-τοπος 2 bivajoč v kakem kraju, pričujoč, domač; subst. ὁ domačin, prebivalec NT.

ἠπειρώτης, ου, ὁ, fem. ἠπειρῶτις, ιδος, ἠ ἠπειρωτικός 3 (ἤπειρος) na kopnem, na celini, notranji (mesto, prebivalec); suhozemec.

Θούριος, Θουριεύς, έως, ὁ prebivalec mesta Θούριοι v spodnji Italiji.

Ἴβηρ, ηρος, ὁ prebivalec severne Hispanije, ki se je zvala Ἰβηρία, ἡ; adi. Ἰβηρικός 3.

Καλλιπολιήτης, ὁ prebivalec mesta Καλλίπολις na Siciliji.

Καρυανδεύς, έως, ὁ prebivalec otoka Kariande blizu Halikarnasa.

Κεφαλλήν, ῆνος, ὁ Kefalenec (n. pr. Odisej); prebivalec dežele Κεφαλληνία, ion. -ίη, ἡ.

Κηφισιεύς, έως, ὁ prebivalec Kefizije (Κηφισία), okraja erehtejske občine.

Κινδυεύς, έως, ὁ prebivalec mesta Κινδύη v Kariji.

Κο(λ)λυτεύς, έως, ὁ prebivalec atiške občine Κολλυτός.

Κόλχος, ὁ prebivalec Kolhide (Κολχίς, ίδος, ἡ), dežele ob Črnem morju.

Κόπρ(ε)ιος, ὁ prebivalec atiške občine Κόπρος.