Franja

ogródje (tehnika) armature ženski spol , charpente ženski spol , châssis moški spol , bâti moški spol , carcasse ženski spol , ossature ženski spol , squelette moški spol ; anatomija (živalsko) carcasse ženski spol ; (okostnjak) squelette moški spol , charpente ženski spol osseuse ; figurativno charpente ženski spol , ossature ženski spol ; (ladijsko) membrure ženski spol

jekleno ogrodje carcasse (ali charpente) métallique

armature [-tür] féminin armatura, ogrodje; železen oboj, okov; obloga, ovoj; figuré osnova, opora

armature d'un parti politique ogrodje (osnova, stebri) politične stranke

carcasse [kaskas] féminin živalsko okostje; ogrodje; familier človeško telo, korpus; (ladijski) trup

carcasse métallique jekleno ogrodje, armatura

châssis [šɑsi] masculin okvir; šasija; ogrodje, podstavek; steklena streha; photographie kaseta; théâtre kulisa

d'une voiture avtomobilska šasija; (figuré, populaire) lepo žensko telo

membrure [mɑ̃brür] féminin (človeški) udje; ogrodje (ladje, letala)

ossature [ɔsatür] féminin okostje; ogrodje

arçon [arsɔ̃] masculin ogrodje sedla; enoleten poganjek (trte)

chevat masculin d'arçon (sport) konj (telovadno orodje)
être ferme dans, sur ses arçons trdno sedeti v sedlu
vider les arçons pasti s konja

berceau [bɛrso] masculin zibel(ka), zibka; figuré otroštvo; rojstni kraj; začetek, izvor; architecture obok; latnik; militaire lafeta; ogrodje za ladjo v gradnji

au berceau, dès le berceau že v rani mladosti
du berceau à la tombe od rojstva do groba

châlit [šali] masculin posteljno ogrodje

charpente [šarpɑ̃t] féminin ogredje (za stavbe), konstrukcija; človeško ogrodje, okostje; figuré struktura, zgradba

charpente métallique železna konstrukcija
charpente osseuse, du corps humain človeško okostje
charpente du toit ostrešje
charpente d'un roman zgradba romana
bois masculin de charpente stavbni les
avoir une solide charpente biti močnih kosti, krepko raščen

colombage [kɔlɔ̃baž] masculin med leseno ogrodje zidana stena

décintrer [-sɛ̃tre] verbe transitif, technique odstraniti obočno ogrodje

pan [pɑ̃] masculin (velik) kos (blaga); ploskev (stene, zidu)

pan de l'habit de cérémonie škric pri fraku
pan de mur večji ali manjši del zidu
pan de papier peint rola, pola tapete
pan de bois leseno ogrodje, med katero se vzida stena
pan de comble poševni del strehe
pan de pignon slemenska stena
s'attacher au pan de l'habit de quelqu'un komu se za suknjo obesiti (da bi ga ustavili in ga za kaj prosili)