Franja

Zadetki iskanja

  • méchanceté [mešɑ̃ste] féminin zlobnost, hudobnost; zlobna beseda, zlobno dejanje, budobija

    méchanceté humaine človeška zlobnost
    méchanceté gratuite zlobnost, ki avtorju ne prinese nobene koristi
    agir par pure méchanceté ravnati iz čiste zlobe
    faire une méchanceté à quelqu'un komu jo grdó zagosti
  • mener [məne] verbe transitif voditi, peljati; gnari (živino); opravljati (posel); verbe intransitif voditi, peljati (à v, k); sport voditi, biti v vodstvu, biti na čelu

    mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga imeti na vrvici, ukazovati mu
    mener la barque (figuré) imeti stvar v svojih rokah, voditi jo
    mener quelqu'un en bateau, en barque, en double (figuré, populaire) (pre)varati koga, prelisičiti
    mener grand bruit, grand tapage autour d'une affaire dvigniti velik hrup pri kaki stvari, zadevi
    mener une enquête voditi preiskavo
    mener quelqu'un par le (bout du) nez voditi koga za nos
    mener le branle, la danse (figuré) biti vodja
    mener une affaire à bonne fin, à bien zadevo srečnn izpeljati
    mener en laisse, à la lisière (figuré) voditi na vrvici
    n'en pas mener large (familier) vdati se
    mener loin dolgo trajati (o zalogi), figuré imeti daljnosežne posledice
    ne pas en mener large (familier) biti v težavah, v stiski, nemiren, v strabu
    ne pas mener long de quelque chose (figuré) ne priti daleč s čim
    mener par la main voditi za roko
    mener à mal voditi k slabemu koncu
    ne mener à rien nikamor ne voditi, nobenega smisla ne imeti
    mener un train fou (sport) drveti, voziti z divjo hitrostjo
    mener grand train razkošno živeti
    mener une vie sans souci brezskrbno živeti
    mener la vie dure à quelqu'un imeti brutalno obiast nad kom
    l'argent mène le monde (proverbe) denar je sveta vladar
  • mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

    le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
    le mieux najboljše; médecine izboljšanje
    le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
    au mieux, le mieux du monde najboljše
    à qui mieux mieux (kot) za stavo
    de son mieux kolikor se da, kar najbolje
    de mieux en mieux vedno bolje
    du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
    faute de mieux ker, če ni boljšega
    en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
    mieux que personne bolje kot sploh kdo
    le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
    pour mieux dire bolje, točneje rečeno
    pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
    tant mieux toliko bolje
    on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
    encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
    acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
    aimer mieux rajši imeti
    aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
    changer en mieux spremeniti se na bolje
    le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
    être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
    cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
    elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
    tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
    le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
    je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
    ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
    espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
    faire mieux bolje napraviti
    je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
    tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
    valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
    il vaut mieux bolje je
    il y a du mieux gre (že) bolje
    il y a mieux que cela! še več kot to!
    voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
    le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
    mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli
  • minerai [minrɛ] masculin ruda

    minerai de cuivre, de fer, d'uranium bakrena, železna, uranova ruda
    minerai payant ruda, ki se jo izplača izkoriščati (kopati)
    richesse féminin en minerai bogastvo z rudo
    extraire, traiter du minerai izvleči (kopati), (plavžarsko) obdelovati rudo
  • montre1 [mɔ̃trə] féminin žepna ali zapestna ura

    montre de contrôle, de précision kontrolna, precizna ura
    montre à réveil žepna budilka
    montre marine zelo precizen kronometer
    montre à répétition ura, ki bije ure
    avance féminin, retard masculin d'une montre prehitevanje, zaostajanje ure
    monter, remonter une montre naviti uro
    mettre sa montre à l'heure naravnati (svojo) uro
    montre en main (figuré) z uro v roki, s preciznim, na minuto točnim merjenjem časa
    course féminin contre la montre tekma (dirka), v kateri tečejo tekači posamezno ob merjenju časa; figuré zadeva, akcija, ki jo je treba zelo hitro in dobro izvršiti, opraviti
  • nez [ne] n nos, figuré voh; familier obraz; kljun (ladje, letala); rtič

    nez droit, aquilin, retroussé, de betterave, busqué, camus (ali: camard) raven, orlovski, zavihan, gomoljast, zakrivljen, potlačen nos
    ce chien a du nez ta pes ima dober voh
    nez à nez iz oči v oči
    à vue de nez od daleč, na oko, približno
    mon nez coule iz nosa mi teče
    saignement masculin de nez krvavenje iz nosa
    ce n'est pas pour ton nez to ni zaradi tebe
    le nez en l'air z dvignjeno glavo, ne da bi pazili
    ça sent le gaz à plein nez to pošteno diši po plinu
    la moutarde me monte au nez (figuré) pobesnim
    l'avion piqua du nez vers la mer avion se je usmeril proti morju
    avoir un pied de nez oditi z dolgim nosom
    avoir le nez fin, avoir du nez, avoir le nez creux imeti dober nos, dobro predvideti, prav slutiti
    avoir quelqu'un dans le nez (figuré) imeti koga v želodcu, koga ne trpeti
    (populaire) avoir un verre dans le nez biti pijan
    tu as le nez dessus imaš pred nosom (stvar, ki jo iščeš)
    avoir toujours le nez sur quelque chose, ne pas lever le nez de dessus quelque chose vedno tičati v nečem, vedno biti zaposlen s čim
    (populaire) se bouffer le nez, se manger le nez biti si v laseh, (s)pričkati se
    se casser le nez à la porte de quelqu'un naleteti na zaprta vrata, prste si opeči, ne uspeti
    donner à quelqu'un sur le nez komu pošteno svoje mnenje povedati
    faire un pied de nez à quelqu'un osle komu pokazati
    faire un drôle de nez allonger le nez (figuré) napraviti dolg obraz
    fermer la porte au nez de quelqu'un komu pred nosom vrata zapreti, ne sprejeti (obiska)
    gagner les doigts dans le nez zmagati brez težave, z veliko prednostjo
    mener quelqu'un par le bout du nez koga na vrvici imeti, početi z njim, kar hočemo
    mettre, fourrer son nez dans vtikati svoj nos v, vmešavati se v
    jeter quelque chose à quelqu'un au nez komu kaj pod nos dati
    monter, prendre au nez v nos iti
    montrer le bout du nez pokazati se, dati videti svoje skrivne namene
    moucher son nez obrisati si nos
    parler du nez govoriti skozi nos, nosljati
    porter le nez au vent nos visoko nositi
    se piquer le nez (familier) opiti se, napiti se ga
    prendre son nez pour ses fesses (familier) pošteno se zmotiti
    passer sous le nez de quelqu'un uiti izpred nosa
    prenez-vous par le bout du nez (figuré) pometajte pred svojim pragom
    regarder quelqu'un sous le nez koga nesramno gledati, meriti ga z očmi
    saigner du nez krvaveti iz nosa
    rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
    tirer les vers du nez à quelqu'un s spretnim izpraševanjem izvabiti skrivnost iz koga
    ne pas voir plus loin que (le bout de) son nez (figuré) ne videti ped pred nosom, videti le bližnje posledice
  • niche [niš] féminin izdolbina v zidu, niša; familier majhno stanovanje; (= niche à chien) pasja hišica; šala, burka

    faire une niche, des niches à quelqu'un zagosti jo, jih komu
  • noir, e [nwar] adjectif črn, črno rjav; temen; mračen; umazan; zloben; populaire pijan; masculin črnec, zamorec, temnopolt človek; črna barva, črnina, črna obleka; médecine modrica, črnavka; familier črna kava; populaire opij; musique četrtinska nota

    Afrique féminin noire črnska Afrika
    blé masculin noir ajda
    liste féminin noire črni seznam
    marché masculin noir črna borza
    la mer Noire Črno morje
    à la nuit noire pozno v noči
    tableau masculin noir šolska tabla
    la traite des Noirs trgovina s (črnimi) sužnji
    point masculin noir (populaire) ogrc
    travail masculin noir črno (zakotno) delo
    noir comme un four črn kot ogel
    habillé de noir črno (žalno) oblečen
    il y a des points noirs à l'horizon (figuré) nič dobrega se nam ne obeta
    il fait noir noč je, temno je
    faire preuve d'une noire ingratitude izkazati se zelo nehvaležnega
    avoir le noir (populaire) glavo povešati, pobit biti
    broyer du noir s'enfoncer dans le noir predajati se črnim mislim
    mettre dans le noir zadeti v črno
    se mettre en noir obleči se v črno
    porter du noir nositi črno obleko, žalovati
    pousser au noir (figuré) še bolj črno slikati stvari, predvidevati najhujše posledice
    voir tout en noir videti vse črno
    être la bête noire de quelqu'un biti oseba (stvar), ki je komu najbolj antipatična, ki jo sovraži ali se je boji
  • oblíti, oblívati (s škropilnico) arroser; verser, répandre de l'eau sur ; (obalo) baigner

    Jadransko morje obliva obale Dalmacije la mer Adriatique baigne les côtes de la Dalmatie
    (figurativno) kurja polt me obliva j'ai la chair de poule
    rdečica jo (ga) oblije le sang lui monte au visage
    solze so jo (ga) oblile ses yeux se remplirent de larmes
  • odnêsti emporter, enlever ; familiarno (izropati) rafler

    odnesti kopita s'enfuir, s'esquiver, se sauver
    odnesti pete s'enfuir, montrer les talons, décamper, prendre la poudre d'escampet te familiarno prendre ses jambes à son cou
    poceni jo odnesti en être quitte (ali s'en tirer) à bon marché (ali compte)
    srečno jo odnesti s'en sortir sain et sauf, rester indemne
    klobuk mu je odneslo le vent a emporté son chapeau
    naj ga vrag odnese! que le diable l'emporte!
  • officinal, e, aux [ɔfisinal, no] adjectif zdravilen

    plante féminin officinale rastlina, ki jo uporabljajo v lekarnah
  • ogrêbsti écorcher, égratigner, griffer ; (rahlo) érafler, érailler ; medicina excorier ; (praskati) racler ; (osuti) butter

    mačka ga je ogrebla la chatte l'a griffé (ali égratigné)
    veja jo je ogrebla po obrazu la branche lui a égratigné (ali éraflé) le visage
    ogrebsti pepel, žerjavico racler les cendres, la braise
    ogrebsti krompir butter les pommes de terre
  • oslepíti aveugler, rendre aveugle; éblouir

    ljubezen jo je oslepila (figurativno) l'amour l'a rendue aveugle
  • ošíniti frapper; porter (ali donner, familiarno flanquer) un coup à quelqu'un

    ošiniti konja z bičem donner un coup de fouet à un cheval
    ošinila jo je z metlo elle lui donna un coup de balai
    ošiniti s pogledom jeter un regard (ali un coup d'œil) sur quelqu'un
  • pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)

    au pair za hrano in stanovanje
    pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
    une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
    au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
    hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
    de pair na isti stopnji, enak
    succès hors pair uspeh brez primere
    Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
    c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
    numéro masculin pair sodo število
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
    ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
    aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
    être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
    traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
    travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
    se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo
  • papillonner [-pijɔne] verbe intransitif letati sem in tja, frfrati (od osebe, predmeta do osebe, predmeta)

    papillonner d'un sujet à l'autre skakati od predmeta do predmeta
    papillonner autour d'une femme letati okrog ženske, obletavati jo, vrteti se okoli nje
  • parti [parti] masculin odločitev, sklep; korist, ugodnost; ženitna možnost, partija; politique stranka

    parti pris vnaprej privzeto mnenje; predsodek
    sans parti pris nepristransko
    seul parti à prendre edini izhod
    parti unique enotna (edina) stranka
    esprit masculin de parti strankarski duh, strankarstvo
    homme masculin de parti (zagrizen) član stranke
    c'est un bon, un beau, un riche parti on, ona je dobra, lepa, bogata partija
    de gauche, de droite, ouvrier levičarska, desničarska, delavska stranka
    adhérent masculin, membre masculin d'un parti pristaš, član neke stranke
    adhérer à un parti pristopiti h kaki stranki
    être inscrit au parti biti vpisan v stranki
    être de parti pris biti pristranski
    c'est un parti pris sklenjeno je
    être, se ranger du parti de quelqu'un zavzeti, potegniti se za koga, pridružiti se komu
    faire un mauvais parti à quelqu'un grdó jo komu zagosti, ubiti koga
    prendre le parti pour quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom, izjaviti se za koga
    prendre un parti odločiti se
    prendre son parti de quelque chose sprijazniti se s čim
    tirer parti de imeti korist od, okoristiti se z
  • payant, e [pɛjɑ̃, t] adjectif plačujoč; ki ga je treba plačati; ki se izplača; ki je dobičkonosen; masculin plačnik, plačevalec

    billet masculin gratuit payant brezplačna vstopnica, vstopnica, ki jo je treba plačati
    concert masculin payant koncert proti vstopnini
    stationnement masculin payant plačljivo parkiranje, čuvano parkirišče
    être payant izplačati se
    la persévérance est payante vztrajnost se izplača
    spectateurs masculin pluriel payants gledalci, ki plačajo vstopnino (niso povabljeni)
    prix masculin payant cena, ki se izplača
    école féminin payante šola, v kateri se plača šolnina
    recevoir chez soi des hôtes payants sprejemati v svojo hišo plačujoče goste
  • pendable [pɑ̃dabl] adjectif kazni vreden; familier zloben; vieilli ki zasluži, da ga obesijo, zasluži vešala, vrv

    un cas pendable kazni vredno dejanje
    jouer un tour pendable à quelqu'un grdó jo zagosti komu
  • perdu, e [pɛrdü] adjectif izgubljen; zatopljen (v misli); oddaljen, zakoten, samoten; izumrl, izgintil; masculin izgubljenec

    à corps perdu silovito, slepo, ognjevito
    à coup perdu na slepo
    perdu de dettes prezadolžen
    perdu de réputation na slabem glasu
    fille féminin perdue izgubljenka, prostitutka
    heures féminin pluriel perdues proste, brezdelne ure
    objets masculin pluriel perdus izgubljeni predmeti
    peine féminin perdue izgubljen trud, trud zaman
    puits masculin perdu zelo globok vodnjak
    à temps perdu v prostem, brezdelnem času
    village masculin perdu dans les Alpes zakotna vas v Alpah
    il n'y a rien de perdu nič (še) ni izgubljenega
    courir, crier comme un perdu teči, kričati na vso moč (kot obseden)
    ce qui est différé n'est pas perdu preloženo ni izgubljeno (opuščeno)
    pour un perdu deux (de) retrouvés za enega izgubljenega, dva nova (se reče o osebi, ki jo je po našem mnenju lahko nadomestiti)