Franja

Zadetki iskanja

  • [la] adverbe tam, tja

    de là od tod
    là-haut tam zgoraj
    là-bas tam doli
    là-dessus na to
    à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
    d'ici là dotlej
    loin de là ma pensée niti ne mislim na to
    qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
    jusque-là do tu, doslej
    par-là tu, s tem, na ta način
    par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
    là là! no, no!
    loin de là daleč od tega
    ç i et là sem in tja, tu pa tam
    être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
    je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
    j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
    pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
    restons-en-là ostanimo pri tem!
  • levíca gauche ženski spol , main ženski spol gauche ; (politika) le parti de gauche, la gauche

    skrajna levica (politika) l'extrême gauche ženski spol
    na moji levici à ma gauche
  • limite [limit] féminin meja (ki se ne sme prekoračiti); najvišji

    limite d'âge starostna meja
    pouvoir masculin sans limites neomejena oblast
    ma patience a des limites moja potrpežljivost ima svoje meje
    il y a une limite à tout vse ima svoje meje
    vitesse féminin limite največja (dovoljena) hitrost
    prix masculin pluriel limites najvišje (plafonske) cene
    marquer, fixer les limites označiti, določiti meje (d'un champ njive, polja)
    limite de charge najvišja obremenitev
  • ljúb cher, chéri; aimable, gentil, charmant; agréable

    ljubi bog le bon Dieu
    ves ljubi dan toute la sainte journée
    zaradi ljubega miru pour avoir la paix
    na ljubo pour l'amour de, en faveur de, au proflt de
    ljubo mi je, da je suis bien aise que (+ subjunktiv)
    ni mi ljubo, da je n'aime pas que (+ subjunktiv)
    najljubši qui est le plus cher, qu'on aimé le mieux, qu'on préfère, favori
    moje najljubše opravilo ma plus chére occupation, mon occupation favorite (ali de prédilection)
  • ljúbica bien-aimée ženski spol , amante ženski spol , amoureuse ženski spol , (bonne) amie ženski spol

    (v nagovoru) ljubica moja ma chérie (ali mignonne, familiarno chatte, cocotte, poule, poulette, poupée), familiarno mon chou (ali trésor, loulou)
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • malénkost un (petit) rien, bagatellef, futilité ženski spol , vétille ženski spol , un petit quelque chose; peu de chose

    moja malenkost (ironično) ma modeste (ali mon humble) personne, votre serviteur
    to je malenkost zanj cela ne lui coûte guére, ce n'est qu'un jeu pour lui
    ukvarjati se z malenkostmi s'occuper de petits riens (ali de bagatelles, de futilités, de vétilles), tatillonner
  • manière [manjɛr] féminin način; manira (v umetnosti); pluriel vedenje, obnašanje, (dobre) manire; komplimenti; onegavljenje

    manières affectées prisiljeno, afektirano obnašanje
    manière d'agir, de vivre način ravnanja, življenja
    manière de voir naziranje, stališče, gledanje
    à la manière de po načinu, po navadi, po običaju
    à ma manière po mojem načinu
    de manière à (ce que) tako, da
    de la manière que tako, kot
    de manière ou d'autre na ta ali oni način, tako ali tako
    de la belle, bonne manière (ironično) dobro, primerno
    d'une manière générale (na) splošno
    de cette manière, de la manière suivante na ta način, na naslednji način
    de la même manière na isti način, prav tako
    de toute(s) manière(s) na vsak način
    de toutes les manières possibles na vse možne načine
    en aucune manière na noben način
    en quelque manière nekako, tako rekoč
    par manière d'acquit (le) na videz, navidezno
    de quelque manière que ce soit kakorkoli že
    en voilà des manières! kaj takega! kakšne (nemogoče) manire!
    pas de manières! (ne delajte) nobenih ceremonij!
    pas de ces manières-là! s tem, tako ne boste ničesar dosegli pri meni
    c'est une manière de secrétaire to je neke vrste tajnik
    c'est une manière de parler to se le tako reče, tega ni treba jemati dobesedno
    arranger quelqu'un de la belle manière (ironično) koga pošteno zdelati
    employer la manière forte uporabiti silo
    faire des manières pustiti se prositi, z obotavljanjem sprejeti
    laisser entendre d'une manière significative jasno dati razumeti, jasno namigniti
  • marquer [marke] verbe transitif zaznamovati, obeležiti, označiti; pustiti sledove na, v; zabeležiti si; napovedati, kazati (čas); poudariti, uveljaviti; izraziti, pokazati; dati razumeti; določiti (čas, cilj); verbe intransitif stopiti v ospredje, zbuditi pozornost

    se marquer (po)kazati se, izražati se
    marquer le coup (familier) poudariti važnost kake stvari; pokazati svojo nevoljo zaradi česa
    marquer de son empreinte (figuré) vtisniti svoj pečat
    marquer le linge à ses initiales označiti perilo s svojimi inicialkami
    marquer mal (familier) ne imeti dobre postave
    marquer la mesure udarjati, dajati takt
    marquer un but (nogomet) zabiti, doseči gol
    marquer les pages paginirati
    marquer sa place avec ses gants z rokavicami označiti svoj sedež
    marquer le pas stopati na mestu (tudi figuré), ne se premakniti z mesta
    marquer un point zabeležiti točko, uspeh (nad nasprotnikom)
    marquer un tournant pomeniti preokret
    le thermomètre marque 10 au-dessus de zéro termometer kaže 10° nad ničlo
    ces événements ont marqué dans ma vie ti dogodki so pustili trajne sledove v mojem življenju
  • merci1 [mɛrsi] masculin zahvala (de, pour za); interjection hvala!

    merci de votre cadenu hvala (vam) za vaše darilo
    merci beaucoup, bien! hvala lepa!
    Dieu merci! hvala Bogu!
    grand merci! najlepša hvala!
    mille mercis! tisočkrat hvala!
    dis merci à ta mère zahvali se materi!
    dites-lui un grand merci de ma part! lepo se mu zahvalite v mojem imenu!
  • mère1 [mɛr] adjectif matičen, materinski; féminin mati (tudi figuré, religion); matična zemlja, tla; figuré izvor, vir, vzrok

    mère (abeille) matica (pri čebelah)
    mère abbesse mati opatinja
    mère adoptive adoptivna mati
    mère de douleur (religion) žalostna mati božja
    mère de famille družinska mati
    mère nourrice krušna mati, rednica
    mère patrie matična dežela (ki ima drugod kolonije)
    belle-mère tašča, mačeha
    conte masculin de ma mère l'oie pravljice, izmišljene zgodbe, neumno govoričenje
    fête féminin des mères materinski dan
    grand-mère stara mati, babica
    idée féminin mère osnovna, glavna ideja
    langue féminin mère matični jezik
    maison féminin mère ustanova, ki ima podružnice
    montagne féminin mère gorski sklop
    première mère pramati
    il l'a rendue mère zanosila je z njim
    devenir mère postati mati, zanositi
    l'oisiveté est la mère de tous les vices lenoba je mati vseh pregreh
  • mie2 [mi] (= amie) prijateljica, ljubica, srček

    ma mie moja ljubica
  • minévati passer, s'écouler; s'évanouir, s'effacer, disparaître

    trpljenje me mineva ma patience est à bout, je suis à bout de patience
  • minimum [-mɔm] masculin, pluriel -ums, -ima; minimum, najmanjša velikost (teža, mera, znesek, cena, kazen); adjectif, singulier, pluriel -ma (invariable) najmanjši

    au minimum najmanj, vsaj
    le salaire minimum interprofessionnel garanti (S. M. I. G.) zajamčena minimalna plača v vseb poklicih
    avoir le minimum vital imeti eksistenčni minimum, dobivati plačo, ki zadostuje za najnujnejše
    faire le minimum de dépenses kar najmanj, minimalno potrošiti
    températures féminin pluriel minimums (ali: minima) najnižje temperature
  • mitaine [mitɛn] féminin rokavica brez prstov; (familier)

    onguent miton mitaine zdravilo, ki ne naredi nič dobrega in nič slabega, blažev žegen
    prendre des mitaines avec quelqu'un prije(ma)ti koga s svilenimi rokavicami
  • mnênje opinion ženski spol , avis moški spol , idée ženski spol , (point moški spol de) vue ženski spol

    javno mnenje l'opinion publique
    po mojem mnenju à mon avis, selon (ali d'après) moi, à ce que je pense
    vnaprejšnje mnenje préjugé moški spol, prévention ženski spol, opinions toutes faites
    mnenja sem, da je suis d'avis que, mon sentiment est que
    to je moje mnenje voilà ma façon de voir (ali de penser), c'est mon avis
    mnenja so deljena les opinions sont partagées
    biti istega mnenja kot, deliti mnenje s kom être du même avis (ali de la même opinion) que, partager l'opinion de quelqu'un
    biti drugačnega mnenja être d'un autre avis
    spremenik svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion)
    povedati, izraziti svoje mnenje émettre (ali exprimer, manifester) son opinion, opiner
    potegniti se za svoje mnenje avoir le courage de ses opinions
  • môči pouvoir, être capable (ali en état, à même, en mesure) de faire quelque chose

    ne moči koga ne pas pouvoir souffrir (ali supporter) quelqu'un, familiarno ne pas pouvoir sentir (ali encaisser) quelqu'un, avoir quelqu'un dans le nez
    ne morem drugače je ne peux pas faire autrement
    ne morem nič zato je n'y puis rien, ce n'est pas ma faute
    ne morem več je n'en puis (ali peux) plus
    tega vam ne morem (ne bi mogel) povedati je ne peux (pourrais, saurais) pas vous le dire
    napravim, kar največ morem, kolikor le morem je fais de mon mieux
    storil bom, kar bom mogel je ferai ce qui est en mon pouvoir
  • mój mon (množina mes) , (samost.) le mien

    to je moj svinčnik c'est mon crayon à moi
    moji (moja družina) les miens, ma famille
    moje in tvoje le tien et le mien
    po mojem (mnenju) à mon avis (ali opinion), selon moi
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti

    se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
    monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
    monter un cheval jahati
    monter en l'air (argot) vlomiti
    monter en amazone jahati v damskem sedlu
    monter une attaque pripravljati napad
    monter un complot skovati zaroto
    monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
    monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
    monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
    monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
    monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
    il est monté colonel napredoval je za polkovnika
    monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
    monter la garde nastopiti stražo
    monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
    monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
    monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
    monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
    monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
    monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
    monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
    les prix montent cene se dvigajo
    les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
    ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
    faire monter quelqu'un razjeziti koga