Franja

Zadetki iskanja

  • creux, euse [krö, z] adjectif votel; prazen; vdrt; globok, globoko ležeč; suh (kašelj); figuré brez vsebine; masculin votlina, jama, kotanja, globel; technique kalup; marine globina med dvema valovoma; figuré praznina

    creux masculin de la main sredina dlani
    assiette féminin creuse globok krožnik
    brique féminin creuse votlak (opeka)
    chemin masculin creux soteska
    classe féminin creuse šibek letnik (manj rojstev)
    dent féminin creuse votel zob
    heures féminin pluriel creuses mirne ure z manjšo aktivnostjo; mrtvilo (v poslih, kupčijah)
    discours masculin creux prazen, vsebinsko slab govor
    mer féminin d'un mètre de creux morje z enometrskimi valovi
    viande féminin creuse nezadostna hrana
    yeux masculin pluriel creux, joues féminin pluriel creuses vdrte oči, vdrta lica
    tête féminin creuse prazna glava
    avoir le nez creux imeti dober nos
    avoir un bon creux imeti močan, globok bas (glas)
    j'ai l'estomac, le ventre creux (familier) pošteno sem lačen
    j'ai un creux dans l'estomac (figuré) imam luknjo v želodcu, zelo sem lačen
    être dans le creux de la vague (figuré) biti na dnu svojega uspeha
    puiser de l'eau dans le creux de la main zajeti vodo v dlan (roke)
    rêver creux (figuré) bedé sanjati
    il y en a pour une dent creuse tega ni dovolj za pod zob
    il n'y a pas de quoi pour boucher une dent creuse ničesar ni za pod zob
    sonner creux votlo doneti
  • crime [krim] masculin hudodelstvo, zločin; umor

    crime d'Etat zločin zoper državo
    crime contre la sûreté de l'Etat zločin zoper varnost države
    crime de guerre vojni zločin
    crime contre les mœurs zločin zoper nravnost
    crime de lèse-majesté razžalitev veličanstva
    crime parfait popoln, perfekten umor
    faire, commettre, consommer, perpétrer un crime zakriviti zločin
    ce n'est pas un grand crime to ni tako hudó
    il a été reconnu coupable de deux crimes spoznali so ga za krivega dveh zločinov
    le crime ne paie pas (proverbe) zločin se ne izplača
  • croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

    se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
    croire fermement trdno verjeti, zaupati
    il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
    croire en soi zaupati vase
    à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
    je crois bien to rad verjamem; seveda
    je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
    je crois que oui, que non mislim da, da ne
    il est à croire človek bi mislil
    je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
    il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
    me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
    tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
    j'aime à croire rad verjamem
    c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
    croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
    le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
    j'ai peine à le croire težko to verjamem
    on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
    croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
    il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
    donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
    en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
    ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
    croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
    à l'en croire če se mu sme verjeti
    faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
    en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
    il se croit un génie ima se za genialnega
    qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?
  • danger [dɑ̃že] masculin nevarnost

    danger d'accident nevarnost nesreče, nezgode
    danger aérien nevarnost letalskega napada
    danger d'incendie nevarnost požara
    danger de mort smrtna nevarnost
    signal masculin de danger svarilni signal
    hors de danger izven nevarnosti
    courir le danger biti v nevarnosti
    (être) en danger (biti) v nevarnosti
    mettre en danger spraviti v nevarnost
    minimiser un danger omalovaževati nevarnost
    il n'y a pas de danger ni se bati
    quel danger y a-t-il? kaj je pri tem nevarnega?
  • dans [dɑ̃]

    1. (krajevno) v, na; iz, pri

    dans un endroit, dans la rue na nekem kraju, na ulici
    dans Paris v notranjosti Pariza, v Parizu
    dans Racine pri Racinu (v njegovih delih)
    ce n'est pas dans mes projets to ni v mojih načrtih
    boire, manger dans piti, jesti iz (un verre iz kozarca, une assiette iz, s krožnika)
    choisir dans quelque chose izbrati iz česa
    lire dans le journal, dans un livre čitati v časopisu, v knjigi
    entrer dans une grande colère hudo se razjeziti

    2. (časovno) v, v teku, med, čez

    dans la matinée dopoldne, v teku dopoldneva
    dans huit jours v osmih dneh, v enem tednu
    dans les 15 jours v dveh tednih
    dans l'année v enem letu
    dans les deux jours après (la) réception (commerce) v teku dveh dni po prejemu
    dans les siècles passés v preteklih stoletjih
    dans un moment takoj, v trenutku
    on en parlera encore dans longtemps še dolgo se bo govorilo o tem
    dans mon enfance v moji otroški dobi

    3. (način):

    dans ces circonstances v teh okolnostih
    dans un accident v nesreči, v nezgodi
    dans l'ensemble v celem
    dans le fond v bistvu
    dans le but s ciljem, z namenom
    agir dans les règles delati po pravilih
    répondre dans un sourire smehljaje se odgovoriti
    vivre dans l'oisiveté živeti v brezdelju

    4. (približnost) približno:

    il a dans les 50 ans kakih 50 let je star
    cela coûte dans les 500 francs to stane približno kakih 500 frankov
  • danser [dɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif plesati, poskakovati; poplesavati, premikati se sem in tja

    danser avec un cavalier plesati s kavalirjem
    robe féminin à danser plesna obleka
    danser une valse plesati valček
    danser de joie plesati, poskakovati od veselja
    la barque danse sur les vagues čoln poplesava na valovih
    danser devant le buffet (figuré) ne imeti česa jesti
    faire danser l'anse du panier slepariti pri nakupovanju (o služkinji)
    ne pas savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili; oklevati
    danser sur la corde plesati na vrvi; figuré spustiti se v drzno akcijo
    faire danser les écus (figuré) zapravljati denar
    la danser (familier) biti premagan, tepen; nositi posledice za kaj (često ne po svoji krivdi), plačati
    quand le chat n'est pas là les souris dansent (proverbe) kadar mačke ni doma, miši plešejo
  • dater [date] verbe transitif datirati, pripisati dan in leto; verbe intransitif začeti se, imeti svoj začetek, izvirati (de iz); biti odločilne važnosti; biti zastarel, biti iz mode

    à dater de (ce jour) od (tega dne, danes) naprej
    dater de loin biti starega datuma, oddavnaj
    ce traité date du 18e siècle ta pogodba datira iz 18. stoletja
    dater une lettre datirati pismo
    il ne date pas d'hier on ni od včeraj; on ni neumen, neizkušen
    cet événement date dans ma vie ta dogodek je odločilne važnosti v mojem življenju
    cette théorie commence à dater ta teorija postaja zastarela
    cela ne date pas d'hier to ni novo
  • de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

    le livre de Jean Ivanova knjiga
    j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
    il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
    de bonne heure zgodaj, rano
    près de zraven
    de près od blizu, iz bližine
    de ma vie za čas mojega življenja
    de plus en plus vedno bolj, vse bolj
    de plus en plus grand vse, vedno večji
    de soi-même sam od sebe
    de peu skoraj
    de jour, de nuit podnevi, ponoči
    d'aujourd'hui en huit danes teden
    de ce côté na tej strani, na to stran
    bien de l'argent mnogo denarja
    la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
    le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
    pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
    long de 3 mètres tri metre dolg
    âgé de 30 ans 30 let star
    amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
    crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
    il est de la famille on je član družine, pripada družini
    il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
    mourir de faim umreti od gladu
    une chienne de vie pasje življenje
    je vous demande de partir prosim vas, da odidete
    montrer du doigt s prstom pokazati
    content de zadovoljen z
    si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
    comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
    et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali
  • décoller [dekɔle] verbe transitif odlepiti; ločiti; verbe intransitif, familier oditi; ločiti se, dati se ločiti; aéronautique vzleteti, odleteti, startati

    se décoller odlepiti se; sport dobiti prednost; (populaire) postati star, mršav, bolan
    décoller un timbre poste odlepiti poštno znamko
    l'avion de Belgrade vient de décoller avion za Beograd je pravkar vzletel
    ne pas décoller d'un endroit ne se premakniti z (nekega) mesta
    le cycliste a décollé du peloton kolesar se je odlepil od skupine
    il ne m'a pas décollé une minute tudi za minuto se ni odmaknil od mene, se ga nisem otresel
    la rétine s'est décollée (médecine) mrežnica je odstopila
    (familier) il a décollé depuis sa maladie shujšal je, kar je (bil) bolan
    il est décollé shujšan, mršav je
    oreilles féminin pluriel décollées stran stoječa ušesa
  • dédaigner [dedɛnje] verbe transitif prezirati, omalovaževati, zametavati, smatrati za nevredno; ne smatrati za potrebno

    il dédaigne de répondre ne smatra za potrebno, da bi odgovoril
    dédaigner les menaces ne se ozirati na grožnje
    ce n'est pas à dédaigner to ni, da bi človek zavrgel
  • défaut [defo] masculin napaka, hiba; pomanjkljivost; (po)manjkanje, nedostatek; juridique izostanek, odsotnost

    défaut de vitamines, d'organisation, de main-d'œuvre pomanjkanje vitaminov, organizacije, delovne sile
    à défaut de zaradi nedostatka, zaradi pomanjkanja
    à défaut de vin, on boit de l'eau ker ni vina, pijemo vodo
    par défaut (juridique) v odsotnosti
    jugement masculin par défaut sodba v odsotnosti
    sans défaut(s) brezhiben
    ma mémoire est en défaut spomin me zapušča
    c'est là son moindre défaut to je njegova najmanjša napaka
    défaut de la cuirasse (figuré) šibka točka, ranljivo mesto
    défaut de fabrication tovarniška napaka
    je cherche un appartement ou, à défaut, un studio iščem stanovanje ali, če tega ni, garsonjero
    être en défaut izgubiti sled (lovski pes), figuré napraviti napako, pogrešek, biti na nepravi poti, ne izpolniti svojih obveznosti
    faire défaut manjkati, izostati, juridique biti odsoten
    le temps me fait défaut pour (+ infinitif) manjka mi časa, da bi ...
    mettre en défaut varati; spraviti na napačno sled (pse)
    se mettre en défaut napraviti napako
    prendre en défaut napačno pojmovati, razlagati
    (sur)prendre, trouver quelqu'un en défaut koga zasačiti, zalotiti
    juger, condanmer quelqu'un par défaut koga v odsotnosti soditi, obsoditi
  • demi-mal [-mal] masculin

    ce n'est qu'un demi-mal (familier) to je le pol tako slabo
    Est-il blessé? - Non, il n'y a que demi-mal. Je ranjen? - Ne, tako hudo ni (lahko bi bilo hujše).
  • denár argent moški spol , monnaie ženski spol , fonds moški spol , numéraire moški spol , espèces ženski spol množine ; familiarno fric moški spol , galette ženski spol , flouss moški spol , pognon moški spol

    gotov denar (argent) comptant, cash
    kovan (kovinski) denar pièce(s)
    f(pl) de monnaie, espèces ženski spol množine sonnantes
    papirnati denar papier-monnaie ženski spol
    vložiti denar v banko déposer (ali verser) son argent en banque
    biti brez denarja être à court d'argent (ali sans argent, à sec)
    denar imeti pri sebi avoir de l'argent sur soi
    imeti denarja kot toče, pečka, listja avoir de l'argent à foison, rouler sur l'or, être (tout) cousu d'or, avoir du foin dans ses bottes
    zaradi pomanjkanja denarja faute d'argent
    za noben denar ni pour or ni pour argent, à aucun prix
    denar razmetavati, razsipati, metati v vodo, skozi okno dépenser son argent en pure perte, jeter l'argent par la fenêtre (ali les fenêtres)
    denar ali življenje! la bourse ou la vie!
    denar je sveta vladar l'argent gouverne (ali mène) le monde, l'argent fait tout
  • déplaire* [deplɛr] verbe intransitif ne biti všeč, ne ugajati, biti zoprn, ne biti pogodu

    se déplaire ne se dobro počutiti (à, en, dans v); ne trpeti eden drugega, ne se trpeti med seboj; (rastline) ne uspevati
    je me déplais à la ville v mestu mi ni všeč
    il se déplaît dans sa nouvelle place ne počuti se dobro na svojem novem mestu
    il me déplaît de dire ... neprijetno mi je reči ...
    n'en déplaise à ... (ironično) tudi če to ni všeč ...
    je me permets de ne pas être de votre avis, ne vous en déplaise dovoljujem si ne se strinjati z vami, naj vam je to všeč ali ne
  • désirer [dezire] verbe transitif želeti, hoteti; hrepeneti, nestrpno pričakovati

    se faire désirer redko se pokazati
    ne te fais pas trop désirer! daj se kmalu videti!
    je désire (de) le voir želim ga videti
    laisser à désirer biti nezadovoljiv, pomanjkljiv
    sa santé laisse à désirer njegovo zdravje ni zadovoljivo
    cela ne laisse rien à désirer to je brezhibno
    (vieilli) désirer quelque chose à quelqu'un želeti kaj komu
  • dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

    au-dessus de nad; severno
    les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
    bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
    sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
    dessus masculin de table mizna plošča
    dessus masculin du vent (figuré) prednost
    dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
    dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
    ci-dessus (tu) zgoraj
    comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
    de dessus zgornji; iznad, raz, s
    les voisins de dessus zgornji sosedje
    ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
    en dessus na sprednji strani; gori
    là-dessus na to, nato; o tem
    tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
    par-dessus prek, iznad; zgoraj
    par-dessus le marché vrh tega, povrh
    par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
    avoir le dessus imeti premoč, zmagati
    j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
    avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
    connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
    être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
    être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
    mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
    mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
    se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
    je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
    il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
    il m'a marché dessus na noge mi je stopil
    la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
    prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
    reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
    il lui est tombé dessus napadel ga je
    il n'y a rien au-dessus ni boljšega
  • deux [dö] adjectif, num dva, dve; masculin število dve, dvojka; drugi

    les deux, tous (les) deux oba
    deux à deux po dva in dva, paroma, v parih
    deux mots nekaj besed
    à deux pas d'ici čisto blizu, v bližini
    en moins de deux (familier) zelo hitro
    en deux na dva dela, na dvoje
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    en deux secondes v hipu
    le deux mai 2. maja
    tous les deux du mois vsakega drugega (dne) v mesecu
    entre les deux ne to, ne ono; na pol
    Fait-il chaud ou froid? - Entre les deux. Je toplo ali hladno? - Ne toplo ne hladno, srednje.
    le deux arabe, romain arabska, rimska številka dve
    ceci est clair comme deux et deux font quatre to je jasno kot beli dan
    l'amour et l'amitié, cela fait deux ljubezen in prijateljstvo, to je dvoje
    il ne fait ni une ni deux on si ne da, ni mu treba dvakrat reči; on se hitro odloči
    partager en deux razpoloviti
    ne pas savoir dire deux (figuré) ne znati šteti do tri
    il n'y a pas deux voix, deux avis vsi so si edini
    à nous deux! storiva kar morava storiti!; (grožnja sovražniku, tekmecu) sedaj pa ti in jaz!
    un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi
    jamais deux sans trois (proverbe) v tretje gre rado
  • dévolu, e [devɔlü] adjectif, juridique pripadel

    succession féminin dévolue à l'Etat faute d'héritiers državi pripadla dediščina, ker ni dedičev
    jeter son dévolu sur quelqu'un, quelque chose (figuré) vreči oko na koga, na kaj; skušati dobiti koga, kaj; izbrati koga, kaj
  • dia! [dja] interjection bistahor! (voznikov klic konjem, da zavijejo na levo)

    n'entendre ni à dia! ni à hue (familier) ne hoteti nič slišati
    l'un tire à hue et l'autre à dia! eden vleče na eno, drugi na drugo stran
  • diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

    diable! vraga! hudiča!
    au diable! k vragu! prekleto!
    du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
    à la diable zlobno, grdo, neredno
    au diable vauvert zelo daleč
    comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
    du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
    un bruit du diable peklenski hrup
    en diable prekleto, zelo
    il est paresseux en diable on je strašno len
    que diable kaj vraga ...
    qui, que diable kdo, kaj vraga
    diable de vražji
    ce diable d'homme ta vražji človek
    une diable d'affaire vražja zadeva
    pas pour un (beau) diable za nič na svetu
    bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
    grand diable velik, postaven moški
    pauvre diable ubožec, revček, siromak
    tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
    table féminin du diable orjaška gomila
    travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
    diable à quatre vražji dečko
    ce diable de temps to pasje vreme
    avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
    avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
    ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
    se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
    c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
    c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
    le diable est déchainé pravi pekel se je začel
    cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
    c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
    c'est le diable tu je težava
    ce n'est pas le diable to ni tako težavno
    c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
    il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
    donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
    que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
    faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
    habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
    le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
    tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
    ne pas valoir le diable nič ne biti vreden