Franja

Zadetki iskanja

  • lumière [lümjɛr] féminin luč, (dnevna) svetloba; technique odprtina, luknja (za svetlobo, zrak); figuré znanje, duševna nadarjenost; dika; pluriel, figuré prosvetljenstvo

    à la lumière pri svetlobi, v luči
    à l'abri de la lumière v temi
    lumière artificielle umetna luč
    lumière électrique, du gaz elektrčina, plinska luč
    lumière à incandescence žarna luč
    lumière du jour dnevna svetloba (lu)
    lumière du soleil, solaire sončna svetloba ali luč
    lumière zodiacale severni sij
    faisceau masculin de lumière snop svelobe
    jeu masculin de lumières igra barv
    ce n'est pas une lumière (ironično) to je bedak
    allumer, faire la lumière narediti, prižgati luč
    avoir, acquérir quelque lumière sur quelque chose imeti, dobiti nekaj znanja o čem
    faire la lumière, jeter de la lumière sur quelque chose razjasniti kaj
    fermer, éteindre la lumière zapreti, ugasiti luč
    mettre en lumière pojasniti, razložiti; na dan prinesti
    mettre en bonne lumière postaviti v pravo luč
    mettre la lumière sous le boisseau prikriti resnico ljudem
    porter la lumière sur, dans quelque chose (figuré) pojasniti kaj
    voir la lumière zagledati luč sveta
  • mâcher [mɑše] verbe transitif žvečiti, prežvekovati; populaire žreti; figuré podrobno razložiti

    mâcher du tabac žvečiti tobak, čikati
    mâcher la besogne à quelqu'un opraviti za koga skoraj vse delo
    ne pas mâcher ses mots, ses paroles odkrito, brutalno, naravnost povedati svoje mnenje
    mâcher à vide ničesar ne imeti za pod zob; figuré mlatiti prazno slamo
    mâcher la leçon à quelqu'un podrobno predelati s kom lekcijo, da jo razume
  • máčka chat moški spol , chatte ženski spol

    angorska mačka chat angora
    divja mačka chat sauvage
    morska mačka guenon ženski spol
    hoditi kot mačka okoli vrele kaše chat échaudé craint l'eau froide
    živeti kot pes in mačka vivre comme chien et chat
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là (ali le chat parti), les souris dansent
  • máčkin du chat

    to niso mačkine solze ce n'est pas une affaire sans importance
  • magasin [magazɛ̃] masculin trgovina, prodajalna; skladišče; kašča; veleblagovnica; magazin (nabojni, fotografski vložek); militaire municijsko, oskrbovalno skladišče

    en magasin v zalogi
    nous n'avons pas cet article en magasin tega artikla nimamo v zalogi
    magasin de blanc, de fleuriste, de modes (ali: de nouveautés) trgovina s perilom, cvetličarna, modna trgovina
    magasin de blé žitna kašča, žitnica
    magasin de comestibles trgovina z jestvinami, z delikatesami
    magasin d'entrepôt skladišče blaga
    magasin frigorifique hladilnica
    magasin de gros trgovina na debelo
    magasin d'occasions komisijska trgovina (prodaja)
    magasin à poudre smodnišnica
    magasin à libre service samopostrežna trgovina
    magasin à prix unique(s) trgovina z enotno ceno
    magasin de sport športna trgovina
    magasin succursale podružnična trgovina, filiala
    magasin de vente (en détail) prodajalna (na drobno)
    commis masculin, demoiselle féminin; employé, e masculin, féminin de magasin prodajalec, -lka
    droit masculin de magasin skladiščnina
    garçon masculin, fille féminin de magasin tekač, kurir(ka)
    grand magasin, magasin à rayons multiples veleblagovnica
    courir les magasins letati po trgovinah, nakupovati
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

    Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
    en maître mojstrsko
    sans maître brez gospodarja
    de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
    Maître (krajšava Me)
    X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
    maître d'armes učitelj mečevanja
    maître(-)autel masculin glavni oltar
    maître de ballet baletni mojster
    maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
    maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
    maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
    maître de conférences docent
    maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
    maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
    maître de forges fužinar
    maître fripon velik lopov, slepar
    maître garçon višji plačilni natakar
    maître homme (familier) sijajen dečko
    maîtresse femme energična ženska
    maître nageur plavalni mojster
    grand maître (prostozidarski) veliki mojster
    idée féminin maîtresse glavna misel
    pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
    qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
    être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
    être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
    être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
    être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
    être maître chez soi biti gospodar v hiši
    être maître de soi obvladati samega sebe
    passer maître postati mojster, zelo spreten
    se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
    rester maître de la situation ostati gospodar položaja
    il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
    apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
    nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
    tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga
  • mal, e [mal] adjectif, vieilli zli; smrten

    à la male heure ob smrtni uri
    la male fortune zla usoda
    être pas mal biti čeden, prijeten
    bon gré, mal gré hočeš nočeš; več ali manj rad
    bon an, mal an kljub nasprotnim, različnim situacijam, eno z drugim
    il est mal c'est mal de (mentir) (to) ni lepo (lagati)
    mourir de male mort umreti nasilne smrti
  • mal1 [mal] adverbe slabó, zlo; pomanjkljivo, nepopolno, nezadostno

    de mal en pis vedno slabše, hujše
    tant bien que mal kolikor toliko; tako tako; (tako) nekako
    pas mal ne slabó; precéj; kar dobro; dobro
    pas mal de (familier) (kar) precéj
    mal à propos ob nepravem času, neugodno
    ça va mal pour lui slabó je (stoji, gre) z njim
    il est au plus mal on je že pri kraju
    aller de mal en pis priti z dežja pod kap
    être mal vu par quelqu'un biti slabo zapisan, biti nepriljubljen pri kom
    je suis mal dans mes affaires moji posli gredo slabo
    être mal fondé (figuré) biti, stati na šibkih nogah
    être, se mettre mal avec quelqu'un biti skregan, skregati se s kom
    se mettre mal slabo, neokusno se oblačiti
    mal lui en prit posledice so bile hude zanj
    parler mal de quelqu'un obrekovati koga
    prendre mal une plaisanterie slabo sprejeti, zameriti šalo
    s'y prendre mal biti nespreten, neroden pri čem, napačno se lotiti stvari
    se porter mal slabo se počutiti
    prendre mal vzeti za zlo
    être mal à l'aise neugodno se počutiti
    cela tombe mal to pride ob neugodnem času, narobe
    tourner mal pokvariti se, obrniti se na slabo
    je me trouve mal slabo mi je
    se trouver mal de quelque chose imeti slabe skušnje s čim
    emploi masculin, travailleur masculin mal payé slabo plačana služba, slabo plačan delavec
    bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša nikoli koristi
  • mal2, pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

    mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
    mal caduc, haut mal božjast
    mal de cœur (populaire), médecine slabost
    mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
    mal d'enfant porodne bolečine
    mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
    mal du pays domotožje
    il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
    il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
    quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
    cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
    avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
    avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
    j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
    choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
    dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
    se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
    il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
    faire mal boleti
    faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
    se faire du mal udariti se; trpeti škodo
    prendre mal nakopati si bolezen
    prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
    rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
    sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
    vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti
  • malice [malis] féminin zloba, hudobija; lokavost, zahrbtnost; surovost, grde besede; hudobnost, surovo dejanje; zasmehovanje; škodoželjnost

    sans (y entendre) malice brez zlobe
    par pure malice iz gole, čiste, same zlobe
    malice cousue de fil blanc prevečvidna zvijača, da je ne bi mogli preprečiti
    ne pas entendre malice à quelque chose nič hudega pri čem ne misliti
    faire des malices à quelqu'un zagosti jo komu
  • malin, maligne [malɛ̃, -linj] adjectif zloben, zahrbten, škodoželjen; prebrisan, spreten, poreden; médecine maligen, zločest; masculin zvitorepec, zlobnež; (vieilli)

    le malin zlobec, hudič
    pas malin (populaire) ne tako težak
    joie féminin maligne škodoželjnost
    malin comme un vieux singe (figuré) strupen ko gad
    malin vouloir masculin zla, zlobna volja
    c'est un malin to je pravi lisjak, prebrisanec; ta jih ima za ušesi
  • manche1 [mɑ̃š] féminin rokav; gumasta cev; partija, runda (igre); morska ožina

    la Manche Rokavski preliv
    en manches de chemise v srajci; brez suknjiča
    sans manches brez rokavov
    manche à air, à vent zračna cev, zračen preduh; aéronautique vetrna vreča
    manche bouffante nabran, širok rokav
    manche à incendie gasilska gumasta cev
    manche trois-quarts tričetrtinski rokav
    fausse manche ščitnik; prevleka za rokav
    jambes féminin pluriel en manches de veste sabljaste noge
    avoir la manche large (figuré) imeti široko, kosmato vest
    avoir quelqu'un dans sa manche (figuré) imeti koga za seboj
    être dans la manche de quelqu'un komu na voljo biti, biti v njegovem varstvu
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega (težjega)
    faire la manche (populaire) beračiti
    se faire tirer la manche (dolgo) se pustiti prositi
    ne pas se faire tirer la manche ne si pustiti česa dvakrat reči
    mettre quelque chose dans sa manche (figuré) (spretno) kaj zmakniti
    retrousser les manches (de sa chemise) zavihati si rokave
    tirer quelqu'un par la manche potegniti koga za rokav, pritegniti njegovo pozornost
  • manchot, e [mɑ̃šo, ɔt] adjectif enorok; familier nespreten; masculin enorokec; pingviri

    être manchot de la main droite biti brez desne roke
    n'être pas manchot biti spreten, figuré znati si pomagati, ne na glavo pasti
  • manger1 [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

    bon à manger užiten
    salle féminin à manger jedilnica
    vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
    donner à manger quelqu'un dati komu jesti
    j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
    manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
    manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
    manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
    manger la consigne pozabiti (kaj)
    manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
    manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
    manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
    manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
    manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
    manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
    manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
    ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
    manger des pois chauds nejasno govoriti
    manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
    manger comme quatre (po)jesti za štiri
    se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
    manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
    à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
    manger des yeux požirati z očmi
    manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
    rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
    vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
    il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
    l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
    les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči
  • manière [manjɛr] féminin način; manira (v umetnosti); pluriel vedenje, obnašanje, (dobre) manire; komplimenti; onegavljenje

    manières affectées prisiljeno, afektirano obnašanje
    manière d'agir, de vivre način ravnanja, življenja
    manière de voir naziranje, stališče, gledanje
    à la manière de po načinu, po navadi, po običaju
    à ma manière po mojem načinu
    de manière à (ce que) tako, da
    de la manière que tako, kot
    de manière ou d'autre na ta ali oni način, tako ali tako
    de la belle, bonne manière (ironično) dobro, primerno
    d'une manière générale (na) splošno
    de cette manière, de la manière suivante na ta način, na naslednji način
    de la même manière na isti način, prav tako
    de toute(s) manière(s) na vsak način
    de toutes les manières possibles na vse možne načine
    en aucune manière na noben način
    en quelque manière nekako, tako rekoč
    par manière d'acquit (le) na videz, navidezno
    de quelque manière que ce soit kakorkoli že
    en voilà des manières! kaj takega! kakšne (nemogoče) manire!
    pas de manières! (ne delajte) nobenih ceremonij!
    pas de ces manières-là! s tem, tako ne boste ničesar dosegli pri meni
    c'est une manière de secrétaire to je neke vrste tajnik
    c'est une manière de parler to se le tako reče, tega ni treba jemati dobesedno
    arranger quelqu'un de la belle manière (ironično) koga pošteno zdelati
    employer la manière forte uporabiti silo
    faire des manières pustiti se prositi, z obotavljanjem sprejeti
    laisser entendre d'une manière significative jasno dati razumeti, jasno namigniti
  • mànj moins

    dosti, veliko manj bien moins
    ne manj kakor pas moins que (ali de)
    nič manj kakor rien moins que
    ne več nemanj, nič več in nič manj ni plus ni moins
    toliko manj d'autant moins
    deset manj štiri je šest dix moins quatre font six
    manj in manj de moins en moins
  • manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

    il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
    commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
    ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
    venir à manquer poiti (blago)
    manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
    manquer de caractère biti neznačajen
    la manquer belle zamuditi ugodno priliko
    manquer le coche (familier) zamuditi šanso
    manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
    manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
    manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
    manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
    manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
    se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
    le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
    ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
    elle a manqué mourir skoraj je umrla
    j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
    le cœur me manque nimam poguma; omedlim
    je manque de tout vsega mi manjka
    je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
    je n'y manquerai pas storil bom to
    l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
    il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
    il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
    vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!
  • mar

    mar ne veste? est-ce que vous ne savez pas?
  • már

    tega mi ni mar cela ne me regarde pas, je ne m'en soucie pas, je n'en ai cure
    kaj mu je to mar? en quoi cela le regarde-t-il?, de quoi se mêle-t-il?