Franja

Zadetki iskanja

  • revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

    en revenir preboleti (bolezen)
    j'en suis revenu premislil sem si
    revenir à dire pri tem ostati, da ...
    quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
    pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
    s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
    ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
    cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
    le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
    revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
    revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
    revenir sur sa promesse ne držati obljube
    revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
    revenir à l'esprit priti na um
    sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
    revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
    cela revient au même to pride na isto, je isto
    revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
    (sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
    son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
    revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
    ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
    revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
    revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
    revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
    revenir à la vie ozdraveti
    je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
    il est revenu de tout vse mu je indiferentno
    il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
    il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
    cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
    cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
    il revient des esprits straši
    il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
    n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
    la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti
  • rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

    ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
    il fait rien froid strašno mraz je
    rien d'autre nič drugega
    rien du tout čisto nič, popolnoma nič
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    de rien nepomemben, brez pomena
    rien de rien prav nič, absolutno nič
    en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
    jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
    en moins de rien, en un rien de temps v hipu
    rien de moins nič manj (kot)
    rien de moins que docéla
    si peu que rien toliko kot nič
    rien de plus nič več
    pour rien (skoraj) zastonj
    pour rien au monde za nič na svetu ne
    rien que nič kot, samó, le
    rien que pour 5 minutes le za pet minut
    rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
    rien qu'en entrant že pri vstopu
    rien que d'y penser če samó pomislim na to
    bon à rien zanič, za nobeno rabo
    sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
    homme masculin de rien pridanič: pritepenec
    un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
    un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
    il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
    perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
    n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
    n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
    se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
    ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
    n'en faire rien nič takega ne narediti
    faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
    il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
    il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
    y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
    ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
    cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
    compter pour rien nič ne ceniti
    cela ne fait rien nič ne dé
    il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
    il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
    il est parti de rien začel je z nič
    il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
    qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
    Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
    rien n'est joué partija (še) ni končana
    sortir de rien biti nizkega porekla
    ça ne vaut rien to ni nič vredno
    qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima
  • sixième [sizjɛm] adjectif šesti; masculin šestinka; šesto nadstropje; féminin šesti razred (šola)

    cinq sixièmes pet šestink
  • štéti compter ; (prebivalstvo) dénombrer, recenser ; (volilne glasove) dénombrer les voix, compter les votes, dépouiller le scrutin

    šteti 20 let avoir vingt ans, compter vingt printemps
    to ne šteje cela ne compte pas, cela n'a pas d'importance (ali de poids)
    šteti med compter (ali ranger, mettre) parmi (ali au nombre de), appartenir à
    njegovi dnevi so šteti ses jours sont comptés
    šteti si v čast tenir à honneur, se faire un honneur, être très honoré de
    za srečnega šteti estimer quelqu'un heureux
    videti je, kakor da ne bi znal do pet šteti on lui donnerait le bon Dieu sans confession
  • (pridevniško) ce (pred samoglasnikom cet), cette , množina ces ; (samostalniško) celui-ci, celle-ci , množina ceux-ci, celles-ci

    to ceci, cela, familiarno ça
    to in ono ceci et cela
    govorili smo o tem in onem nous avons parlé de choses et d'autres
    enkrat ta, enkrat oni tantôt l'un, tantôt l'autre
    v tem letu (dans) cette année
    od tega je več let il y a de cela plusieurs années
    zaradi tega à cause de cela, pour cette raison
    ta hiša ima pet sob, ona štiri cette maison-ci a cinq pièces, celle-là quatre
    poznam te ljudi je connais ces gens
    to je, tj. c'est-à-dire
  • titre [titrə] masculin naslov, častni naslov; naslovna stran (v knjigi); napis, nadpis; označba poklica; naziv, svojstvo, lastnost; juridique pravni naslov, pravica do česa; upravičenost; commerce izkaz, list(ina), spričevalo; chimie titer; delež zlata ali srebra v zlitini; pluriel vrednostni papirji; efekti, blago, kosi

    à titre de (v svojstvu) kot
    à titre d'héritier, de comptable kot dedič, kot računovodja
    à bon titre z vso pravico
    à juste titre čisto upravičeno; z vso pravico
    à plus d'un titre v večkot enem pogledu, oziru
    à ce titre zaradi tega
    au même titre z isto pravico, enako, ravno tako
    à quelque titre que ce soit iz katerega koli razloga
    à titre d'acompte kot naplačilo
    à titre bénévole prostovoljno
    à titre définitif (za) stalno
    à titre d'essai kot poskus, poskusno
    à titre exceptionnel izjemno, izjemoma
    à titre d'exemple kot primer, za primer
    à titre gracieux, gratuit brezplačno, gratis
    à titre d'indemnité kot odškodnina
    à titre d'information za informacijo, na znanje
    à titre individuel posamezno, poedino
    à titre d'office uradno
    à titre onéreux proti plačilu, za plačilo
    à titre de prêt kot posojilo
    à titre provisoire začasno, provizorno
    à titre de réciprocité reciprocitetno, obojestransko, vzajemno
    titre sur cinq colonnes à la une naslov čez pet stolpcev na prvi strani
    titres pluriel universitaires, de noblesse vseučiliški, plemiški nazivi, naslovi
    titre de créance zadolžnica
    titre d'obligation obligacija, obveznica
    titre de permission dopustnica (listina)
    titres pluriel de transport prevozni dokumenti
    marché masculin des titres trg(ovanje) z vrednostnimi papirji
    professeur masculin en titre titularni, redni profesor
    remporter le titre dans un championnat doseči naslov prvaka v prvenstvenem tekmovanju
  • trí trois

    ura je tri il est trois heures
    ura je pol treh il est deux heures et demie
    ura je tričetrt na pet il est cinq heures moins le (ali un) quart
  • trísto trois cents

    tristo pet trois cent cinq
  • zéro [zero] masculin ničla; nič

    c'est un zéro (en chiffre) to je popolna ničla (o osebi)
    avoir le moral à zéro biti popolnoma demoraliziran
    reprendre, reparlir à zéro znova od kraja začeti
    c'est zéro to ne šteje nič, to ni nič
    c'est zéro, ce film ta film je zanič
    faire ce boulot? zéro! lotiti se tega dela? kje pa! kaj še! tega pa ne!
    il a fait zéro faute à sa dictée nobene napake ni naredil v svojem nareku
    (sport) gagner par trois buts à zéro zmagati s 3 : 0
    la température est tombée à zéro (degré) temperatura je padla na nič stopinj
    vingt degrés au-dessus, au-dessous de zéro dvajset stopinj nad, pod ničlo
    le train part à zéro heure cinq minutes vlak odhaja pet minut čez polnoč
    avoir zéro en histoire imeti oceno 0, najslabšo oceno v zgodovini (v šoli)
    (familier) c'est zéro pour moi kar sem naredil, ni ničvredno
  • živína bétail moški spol , bestiaux moški spol množine ; figurativno brute ženski spol , bête ženski spol

    velika (mala) živina le gros (menu) bétail
    pet glav živine cinq têtes de bétail
    goveja živina bovins moški spol množine, gros bétail
    klavna živina bêtes ženski spol množine de boucherie, bétail vif (ali sur pied)
    pitana živina bétail engraissé
    pitovna živina bétail à l'engrais
    rogata živina bêtes à cornes, bovidés moški spol množine
    tovorna živina bête de somme
    vprežna živina bête de trait
    velika, visoka živina (figurativno) un personnage important (ali influent, éminent), familiarno un gros bonnet, une huile, une grosse légume
    stanje, stalež živine cheptel bovin
    reja živine élevage moški spol de bétail
    trgovec z živino marchand moški spol de bestiaux
    trgovina z živino commerce moški spol de bétail
    rediti živino nourrir (ali élever) du bétail (ali des bestiaux), faire de l'élevage