Franja

Zadetki iskanja

  • idéal, als, aux [ideal, -deo] masculin ideal, vzor popolnosti ali dovršenosti

    ce n'est pas l'idéal to ni idealno, to ni (ravno) najboljše
    l'idéal serait que (+ subjonctif) ... idealno bi bilo, če ...
    réaliser son idéal uresničiti svoj ideal
  • idée [ide] féminin misel, ideja, predstava, pojem, mnenje, naziranje; pomen; domišljija, fantazija; muhavost; namen

    premières idées osnovni pojmi
    idée claire jasna predstava ali slika
    idée directrice vodilna misel, smernica
    une idée de sel malce, malenkost (za spoznanje) soli
    à mon idée po mojem pojmovanju
    pas d'idée de niti sledu o
    en idée v mislih, v predstavi
    quelle idée! kaj pa mislite!
    c'est une idée! dobra misel! to bi bilo nekaj!
    idée creuse izmišljotina, blodnja
    idée fixe fiksna ideja
    idée fondamentale temeljna, osnovna misel
    idées noires črne, žalostne misli
    idée préconçue predsodek
    aucune idée! pojma nimam!
    association féminin des idées povezanost misli
    demi-idée féminin nejasna predstava
    échange masculin des idées izmenjava misli
    homme masculin à idées domiseln človek
    agir à son idée delati po svoji glavi
    avoir son idée à soi misliti si svoje
    avoir (dans) l'idée domišljati si
    il a eu l'idée du moteur à explosion prišel je na zamisel o motorju na eksplozijo
    n'avoir aucune, pas la moindre, la première idée de quelque chose najmanjšega pojma ne imeti o čem
    avoir idée de quelque chose imeti predstavo o čem
    avair une haute idée de quelqu'un, de quelque chose imeti visoko mnenje o kom, o čem
    avoir des idées de derrière la tête imeti zahrbtne misli, načrte
    avoir ses idées sur quelque chose imeti svoje (lastno) mnenje o čem
    on n'a pas idée de cela tega si ni moči predstavljati, to se ne da popisati, to je nezaslišano
    il y a de l'idée (familier) nekaj tiči za tem, nekaj je na tem
    changer d'idée premisliti si
    changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
    donner une idée de quelque chose dati predstavo o čem
    entretenir quelqu'un dans ses idées koga podkrepiti v njegovih naziranjih
    épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si naziranja kake osebe
    on ne peut lui enlever cette idée ne moreš ga odvrniti od te ideje
    être large d'idées biti širokogruden, toleranten
    se faire une idée de quelque chose ustvariti si predstavo, mnenje o čem
    qu'il fasse à son idée! naj naredi po svoje!
    se faire des idées sur (familier) delati si iluzije, po nepotrebnem si skrbi delati glede, motiti se o
    ne pas pouvoir se faire à l'idée de quelque chose ne moči kaj pojmiti
    se mettre quelque chose en idée vbiti si kaj v glavo
    s'ôter une idée de l'esprit iz glave si kaj izbiti
    cela ne me sort pas de l'idée to mi ne gre iz glave
    venir à l'idée priti na misel
    il me vient à l'idée pade mi v glavo
  • impasse [ɛ̃pas] féminin slepa ulica (tudi figuré) zagata, figuré stiska

    arriver, entrer dans une impasse zaiti v slepo ulico, priti na mrtvo točko
    j'étais dans une impasse bil sem v zagati, zame ni bilo nobenega izhoda (več)
  • indépendamment [ɛ̃depɑ̃damɑ̃] adverbe neodvisno

    indépendamment de ne glede na, brez ozira na
    ce fût fait indépendamment de ma volonté to je bilo narejeno, ne da bi jaz imel kaj besede pri tem
  • inopportun, e [inɔpɔrtœ̃, ün] adjectif neumesten, nepriličen, neprimeren, nesmotrn, ob nepravem času; neugoden (trenutek)

    il serait inopportun de ... bilo bi neprimerno ...
  • jardin [žardɛ̃] masculin vrt

    jardin fruitier sadovnjak
    jardin potager, maraîcher vrt za zelenjavo
    jardin de fleurs, botanique, zoologique cvetlični, botanični, živalski vrt
    jardins publics javni park
    jardin d'enfants otroški vrtec
    jardin-restaurant vrtna restavracija
    jardin d'hiver zimski vrt
    jardin sur comble vrt na strehi
    jardin sec herbarij
    faire de quelque chose comme des choux de son jardin ravnati s čim, kot da bi to bilo naše
    jeter une pierre dans le jardin de quelqu'un koga direktno ali indirektno napasti, zlasti z žaljivimi besedami
    c'est une pierre dans mon jardin to meri name, to velja meni
  • malavisé, e [malavize] adjectif nespameten, nepremišljen; masculin nespametnik

    il a été malavisé de (dire) bilo je nespametno (reči)
  • maldonne [maldɔn] féminin napačna delitev (kart); figuré pomota, nesporazum; (populaire)

    (il) y a maldonne! to je pomota! to ni bilo tako mišljeno! treba je znova začeti (od kraja)!
  • málo (un) peu, peu de chose

    malo ali veliko peu ou prou, plus ou moins
    v malo besedah (dneh) en peu de mots (jours)
    malo nas je bilo nous étions peu nombreux
    še malo ne tant s'en faut
    mal je manjkalo, da ni padel peu s'en est fallu (ali il s'en est fallu de peu) qu'il ne tombât, il a failli tomber
    tisto malo denarja, ki ga ima le peu d'argent qu'il a
  • manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

    il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
    commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
    ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
    venir à manquer poiti (blago)
    manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
    manquer de caractère biti neznačajen
    la manquer belle zamuditi ugodno priliko
    manquer le coche (familier) zamuditi šanso
    manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
    manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
    manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
    manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
    manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
    se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
    le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
    ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
    elle a manqué mourir skoraj je umrla
    j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
    le cœur me manque nimam poguma; omedlim
    je manque de tout vsega mi manjka
    je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
    je n'y manquerai pas storil bom to
    l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
    il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
    il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
    vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!
  • martyre [martir] masculin mučeništvo, mučeniška smrt; figuré muka, peklenske muke, huda bolečina, kalvarija

    sa vie fut un long martyre njegovo (njeno) življenje je bilo (ena sama) dolga muka (trpljenje)
  • mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

    le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
    le mieux najboljše; médecine izboljšanje
    le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
    au mieux, le mieux du monde najboljše
    à qui mieux mieux (kot) za stavo
    de son mieux kolikor se da, kar najbolje
    de mieux en mieux vedno bolje
    du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
    faute de mieux ker, če ni boljšega
    en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
    mieux que personne bolje kot sploh kdo
    le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
    pour mieux dire bolje, točneje rečeno
    pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
    tant mieux toliko bolje
    on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
    encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
    acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
    aimer mieux rajši imeti
    aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
    changer en mieux spremeniti se na bolje
    le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
    être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
    cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
    elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
    tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
    le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
    je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
    ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
    espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
    faire mieux bolje napraviti
    je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
    tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
    valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
    il vaut mieux bolje je
    il y a du mieux gre (že) bolje
    il y a mieux que cela! še več kot to!
    voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
    le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
    mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • mon: ma: mes [mɔ̃, ma, me, mɛ] adjectif moj; moja; moji, -e

    oui, mon vieux da, dragi moj (prijatelj)
    oui, mon général da, tovariš (gospod) general
    en mon honneur meni v čast
    en ma faveur meni v prid, v korist
    à mon égard kar mene tiče, zadeva; glede mene
    j'ai ma migraine imam migreno
    je gagne mes 100 francs par jour zaslužim (svojih) 100 frankov na dan
    il est venu à mon aide prišel mi je na pomoč
    ma rencontre lui était désagréable srečanje z menoj mu je bilo neprijetno
    il est venu à ma rencontre prišel mi je naproti
  • mort [mɔr] féminin smrt; smrten primer; konec (tudi figuré); smrtna bolečina; figuré prenehanje, propad, uničenje; kal smrti

    à mort smrtno, do smrti
    à la vie et à la mort za življenje in smrt, za vedno
    mort accidentelle smrt zaradi nesreče
    mort de l'âme, éternelle (religion) večno pogubljenje
    mort apparente navidezna smrt
    mort civile izguba državljanskih (častnih) pravic
    mort aux rats strup za podgane (tudi figuré)
    mort volontaire prostovoljna smrt, samomor
    arrêt masculin, sentence féminin de mort smrtna obsodba
    fatigué à mort do smrti, na smrt utrujen
    guerre féminin à mort vojna do skrajnosti, do uničenja
    lit masculin de mort smrtna postelja
    mise féminin à mort usmrtitev
    pâle comme la mort, plus pâle que la mort bled kot smrt, mrtvaško bled
    peine féminin de mort smrtna kazen
    question féminin de vie ou de mort vprašanje življenja ali smrti
    silence masculin de mort mrtvaška tišina
    avoir la mort dans l'âme biti do smrti potrt
    condamner à mort obsoditi na smrt
    être (malade) à la mort umirati
    être à la mort, à l'article de la mort biti v zadnjih zdihljajih
    être entre la vie et la mort viseti med življenjem in smrtjo
    mettre à mort usmrtiti, umoriti
    mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
    périr de mort violente umreti nasilne smrti
    souffrir mille morts prestajati peklenske muke
    voir la mort de près gledati smrti v obraz
    vouloir mal de mort à quelqu'un želeti komu vse najhujše
    en vouloir à mort à quelqu'un želeti komu smrt
    il n'y a pas eu mort d'homme nobene smrtne žrtve ni bilo
    à mort! smrt (mu)!
    mort au tyran! smrt tiranu!
  • nékaj quelque chose, quelque (peu), un peu; quelque(s), quelques-uns, un certain nombre de; en quelque sorte

    nekaj časa pendant quelque temps, un certain temps
    nekaj denarja un peu d'argent
    nekaj tisoč (izvodov) quelques milliers (d'exemplaires)
    pred nekaj dnevi il y a quelques jours
    to bi bilo nekaj zate cela serait quelque chose pour toi, cela ferait ton affaire
    to pa je nekaj! voilà qui s'appelle parler, très bien!
  • od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

    od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
    od mesta do mesta de ville en ville
    od kod? d'où?
    od tod d'ici
    od tod naprej à partir d'ici
    od blizu de prés
    od spredaj de devant
    od zadaj de derrière
    od spodaj d'en bas, de dessous
    od zgoraj d'en haut
    od zgoraj navzdol de haut en bas
    od znotraj de l'intérieur
    od zunaj de dehors
    od povsod de partout, de toute part
    od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
    od včeraj depuis hier
    od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
    od danes do jutri du jour au lendemain
    od jutri dalje à partir de demain
    od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
    od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
    od začetka dès le début (ali le départ)
    od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
    od danes naprej à partir d'aujourd'hui
    od kdaj? depuis quand?
    od nedavna depuis peu
    od nekdaj že depuis toujours
    od včeraj depuis hier
    od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
    od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
    odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
    pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
    brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
    eden od nas l'un de nous
    sam od sebe de soi-même
    od nog do glave de pied en cap
    od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
    od srca rad de bon cœur
    od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
    umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
    delo mu gre od rok il a le travail facile
    od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
    ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
    prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
    od tam prihajam j'en arrive (ali viens)
  • oddáti (izročiti) remettre; louer

    oddati prtljago faire enregistrer ses bagages
    oddati v shrambo mettre à la consigne
    oddati v najem louer
    oddati v zakup donner à bail, à ferme, affermer; (zemljo) amodier
    pismo je bilo oddano naslovniku la lettre a été remise au destinataire
    oddati sobo podnajemniku louer une chambre à un sous-locataire
    oddati pošto expédier (ali envoyer) la correspondance
    oddati pismo na pošto mettre une lettre à la poste
  • ogoljufáti tromper, induire en erreur, donner le change, abuser de quelqu'un, attraper quelqu'un, mystifier, enjôler, leurrer, berner, duper , familiarno empaumer, embobiner (ali embobeliner) , bourrer le crâne, monter le cou, monter un bateau , (argo) bourrer le mou, blouser, piper, rouler quelqu'un, avoir quelqu'un, posséder quelqu'un, escroquer, filouter, balancer quelqu'un , (popularno) carotter, refaire quelqu'un

    boji se, da ga bodo ogoljufali il craint qu'on le trompe (ali berne, fasse marcher)
    ogoljufal me je il m'a roulé (ali eu, possédé, refait, attrapé, berné, dupé)
    pustiti se ogoljufati se faire mystifler, se laisser leurrer (ali duper, embobiner, bourrer le crâne, rouler, carotter, refaire)
    ogoljufati carino državo frauder la douane, l'État
    njeno (njegovo) zaupanje je bilo ogoljufano sa confiance a été trompée
  • òh oh! ah!

    oh, kako je bilo lepo oh! (ali ah!) que c'était beau!
    oh, nič, nič oh! rien, rien!