Franja

Zadetki iskanja

  • centre [sɑ̃tr] masculin središče, osredje, center; politique centrum, sredina; žarišče; institut, zavod; sport center

    centre d'accueil sprejemni center
    centre des affaires poslovno središče
    centre anticancéreux onkološki institut
    centre d'apprentissage izobraževalni center
    centre d'approvisionnement oskrbovalni center
    centre civique (mestni) upravni center
    centre d'enseignement ménager gospodinjska šola
    centre d'études študijski, raziskovalni center
    centre de gravité težišče
    centre industriel, commercial industrijsko, trgovsko središče
    centre d'information informacijski center
    centre d'intérêt središče zanimanja
    centre de post-cure okrevališče
    centre de ramassage nabiralnica, zbiralni center
    centre de recherches raziskovalni center
    centre de rotation vrtišče
    centre urbain mestna telefonska centrala
    centre de vacances počitniški dom
    avant centre (sport) srednji napadalec
    grands centres velika mesta, velemesta
    idée féminin centre glavna ideja
    au centre de, en plein centre de sredi, v središču
    être dans son centre biti v svojem elementu
    faire un centre (sport) dati center, centrirati
  • charrue [šarü] féminin plug; poétique poljedelstvo

    charrue automobile, vigneronne motorni, vinogradniški plug
    mettre la charrue devant, avant les bœufs lotiti se stvari, začeti stvar tam, kjer bi morali nehati
    tirer la charrue (figuré) garati, težko delati
  • chiche [šiš] adjectif skop(uški), figuré umazan; boren; reven; familier sposoben (de za); (= pois masculin chiche) masculin čičerka, sivi grah

    chiche! stavim! sprejmem stavo!
    chiche que j'arrive avant lui! stavim, da pridem pred njim!
    Tu n'oserais jamais! - chiche! Ti si ne bi nikoli upal! - Da stavimo!
    chiche de compliments skop s pokloni
    réception féminin chiche reven sprejem
    je suis chiche de faire ce travail en une heure morem, upam si napraviti to delo v eni uri
  • chômer [šome] verbe intransitif počivati, praznovati, ne delati; biti brez dela, biti brezposeln; technique mirovati; biti mrtev kapital (o denarju); verbe transitif praznovati (praznik, svetnika)

    on chôme delo počiva
    l'industrie textile chôme tekstilna industrija ne dela
    chômer entre deux jours fériés ne delati na dan med dvema praznikoma
    chômer pendant la morte saison biti brez dela v mrtvi sezoni
    ne pas chômer (familier) garati, trdo delati, ne križem rok držati
    un saint qu'on ne chôme plus (figuré) padla zvezda, padla veličina
    il ne faut point chômer les fêtes avant qu'elles soient venues ne hvali dneva pred nočjo
  • chose [šoz] féminin

    1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

    2.

    un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
    autre chose nekaj drugega
    avant toute chose predvsem, zlasti
    de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
    bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
    chaque chose en son temps vse ob svojem času
    par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
    maintes choses marsikaj
    la même chose ista stvar, isto
    pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
    quelque chose nekaj
    quelque chose comme približno, okoli
    quelque chose que kar koli
    choses communes skupno imetje
    chose infaisable nemogoča stvar
    chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
    chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
    choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
    les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
    de prix dragocenost
    chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
    état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
    leçon féminin de choses nazorni pouk
    M. Chose gospod Ta in ta
    un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
    acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
    aller au fond des choses iti stvarem do dna
    appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
    avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
    se croire quelque chose imeti se za pomembnega
    dire le mot et la chose odkrito povedati
    dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
    être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
    être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
    être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
    être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
    c'est chose faite stvar je opravljena
    voilà où en sont les choses tako stoje stvari
    les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
    ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
    faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
    faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
    regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
    il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni
  • concurrent, e [-rɑ̃, t] adjectif konkurenčen; vieilli sovpaden; ki stremi za istim ciljem kot drugi; masculin konkurent; tekmec; kandidat; soprosilec

    (jours masculin pluriel) concurrents masculin pluriel dnevi, ki so dodani 52 tednom v letu
    forces féminin pluriel concurrentes sile, ki streme za istim ciljem
    maison féminin concurrente konkurenčna tvrdka
    concurrent sérieux, négligeable resen, nepomemben konkurent, tekmec
    deux concurrents ont abandonné avant la fin de l'épreuve dva tekmovalca sta odstopila pred koncem tekme
    éliminer, vaincre un concurrent izločiti, premagati tekmeca, konkurenta
  • décaler [dekale] verbe transitif odstraniti zagozde, kline; malo premakniti

    décaler quelque chose en avant, en arrière premakniti malo naprej, nazaj
    décaler un horaire premakniti vozni red, urnik
    décaler d'une heure tous les trains premakniti vse vlake za eno uro
  • dél partie ženski spol , part ženski spol , portion ženski spol ; (knjige) volume moški spol , tome moški spol

    večji del pour la plus grande partie, pour la plupart
    dolžni del (pravno) réserve (légale, héréditaire)
    mestni del quartier moški spol (d'une ville)
    rezervni, nadomestni del pièce ženski spol de rechange
    spodnji del partie ženski spol inférieure, bas moški spol, dessous moški spol
    sprednji del partie ženski spol antérieure (avant), devant moški spol
    strojni deli organes moški spol množine (pièces ženski spol množine) d'une machine
    del sveta partie du monde, continent moški spol
  • dès [dɛ] préposition od ... naprej, od; že

    dès hier od včeraj
    dès la porte že pri vratih
    dès avant že prej
    dès maintenant, dès à présent odslej, že sedaj
    dès lors odtlej, od tistega časa, takoj (nato), zaradi tega, zato, torej
    dès l'abord že od (vsega) početka, takoj
    dès que brž ko, kakor hitro; ker (pač)
    dès lors que v trenutku, ko; ker
    je viendrai te voir dès ton retour takoj ko se vrneš, te obiščem
  • diversion [-vɛrsjɔ̃] féminin odvrnitev (pozornosti); razvedrilna sprememba; militaire navidezen napad

    faire diversion à odvrniti od
    opérer une diversion avant d'attaquer izvesti navidezen napad pred (pravim) napadom
    cette promenade vous fera une diversion parmi vos occupations ta sprehod vam bo razvedrilna sprememba v vašem delu
  • doper [dɔpe] verbe transitif dati poživilo (quelqu'un, un animal komu, živali) pred športno tekmo, pred izpitom itd.

    se doper avant un examen, une course vzeti poživilo pred izpitom, tekom
  • dospélost (ekonomija, finance) échéance ženski spol , terme moški spol , exigibilité ženski spol ; perfection ženski spol

    ob dospelosti à l'échéance, à l'expiration, à terme échu
    pred dospelostjo avant le terme (ali l'échéance), par anticipation
  • droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

    à bon droit po pravici, upravičeno
    à qui de droit upravičencu; pristojnemu
    à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
    à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
    de (plein) droit s polno pravico
    de quel droit s kakšno pravico
    en droit po pravu, pravno
    par droit et raison z vso pravico
    par voie de droit po pravni poti
    tous droits réservés vse pravice pridržane
    droits acquis pridobljene pravice
    droit administratif upravno pravo
    droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
    droit d'asile pravica do azila
    droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
    droit cambial menično pravo
    droit canon(ique) kánonsko pravo
    droit de cité domovinska pravica
    droit civil civilno pravo
    des droits civiques državljanske pravice
    droit commercial trgovinsko pravo
    droit commun obče pravo
    droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
    droit coutumier običajno pravo
    droit criminel, pénal kazensko pravo
    droit domestique, de famille družinsko pravo
    droit d'édition založniško pravo
    droit électoral volilna pravica
    droit d'enregistrement vpisnina
    droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
    droit féodal fevdalno pravo
    droit financier finančno pravo
    droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
    droit foncier zemljiško pravo
    droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
    droit de gage zastavno pravo
    droit des gens, international (public) mednarodno pravo
    droit de grâce pravica do pomilostitve
    droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
    droit de grève pravica do stavke
    droit de la guerre vojno pravo
    droits pluriel de l'homme človekove pravice
    droits pluriel d'inscription vpisnina
    droit de l'instance pravdne pristojbine
    droit maritime pomorsko pravo
    droit minoritaire manjšinjsko pravo
    droit de naturalité pravica do naturalizacije
    droit notariat notarske pristojbine
    droit d'octroi mitnina
    droit ouvrier delovno pravo
    droit de plainte pravica do pritožbe
    droits pluriel de port pristaniške pristojbine
    droit de préavis pravica do odpovedi
    droit privé zasebno pravo
    droit protecteur zaščitna carina
    droit public javno pravo
    droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
    droit de reproduction pravica do ponatisa
    droit romain rimsko pravo
    droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
    droits pluriel successifs podedovane pravice
    droit de timbre kolekovina
    droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
    droits pluriel universitaires študijske pristojbine
    droit de veto pravica veta
    droit de vote glasovalna, volilna pravica
    ayant droit masculin upravičenec
    avant faire droit pred definitivno sodbo
    docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
    faculté féminin de droit pravna fakulteta
    professeur masculin de droit profesor prava
    aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
    avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
    avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
    avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
    conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
    être dans son droit imeti pravico, imeti prav
    être en droit de biti upravičen do, za
    être fondé en droit biti pravnoveljaven
    faire son droit študirati pravo
    faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
    faire droit à une demande ugoditi prošnji
    priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
    revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
    user d'un droit uporabiti pravico
    c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
    cela va de droit to je čisto prav
    la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
    où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico
  • échauffer [ešofe] verbe transitif razgreti, segreti; figuré razvneti, razburiti; médecine zapreti

    s'échauffer razgreti se, segreti se, figuré razburiti se, razvneti se, razjeziti se
    esprits masculin pluriel échauffés razvneti duhovi
    imagination féminin échauffée razgreta, bujna domišljija
    le sportif s'échauffe avant la compétition športnik se ogreva pred tekmo(vanjem)
    échauffer la bile, la tête, les oreilles à quelqu'un koga razdražiti, razjariti
  • essieu [ɛsjö] masculin os (kolesa, voza)

    essieu arrière, avant zadnja, sprednja os
    boîte féminin d'essieu ležišče osi
    camion masculin à trois essieux tovornjak na tri osi
    écartement masculin d'essieux razdalja med osmi
    rupture féminin d'essieu zlom osi
    être enlisé jusqu'aux essieux do osi obtičati v pesku
  • frein [frɛ̃] masculin zavora; žvala, uzda, brzda

    freins avant, arrière sprednje, zadnje zavore
    frein de secours zasilna zavora
    frein hydraulique, à huile hidravlična, oljna zavora
    frein à main, au pied, à air ročna, nožna, zračna zavora
    sans frein nebrzdan
    donner un coup de frein, serrer les freins zavirati, pritisniti na zavore
    mettre un frein à brzdati, krotiti
    ronger son frein (figuré) požreti svojo jezo, ne pokazati svoje nepotrpežljivosti, nestrpnosti
  • globòk profond, bas , (glas) grave , (sneg) épais

    globok krožnik assiette ženski spol creuse
    reka je 2 m globoka la rivière a une profondeur de 2 m (ali a 2 m de profondeur)
    globoko v noč bien avant dans la nuit
    globoko žalovanje grand deuil
  • gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

    gros bagage masculin težka prtljaga
    grose artillerie težko topništvo
    grose affaire velika, važna kupčija
    grose besogne glavno delo
    gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
    gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
    une grose femme debela ženska
    une femme grose noseča ženska
    elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
    gros gibier velika divjad
    gros industriel veleindustrijec
    gros commerçant veletrgovec
    Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
    grose fièvre huda vročica
    gros lot glavni dobitek
    la mer est grose morje je razburkano
    gros rire bučen smeh
    gros rhume hud nahod, hud prehlad
    gros pain domač kruh
    gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
    grose rivière narasla reka
    grose plaisanterie groba, surova šala
    gros temps viharno vreme (na morju)
    de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
    les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
    yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
    gros de conséquence težkih posledic
    j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
    il a les yeux gros na jok mu gre
    avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
    en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
    battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
    coûter gros drago stati
    devenir gros rediti se
    dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
    écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
    être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
    faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
    gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
    faire les gros yeux preteče gledati
    jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
    il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...
  • heure [œr] féminin ura; trenutek, čas; pluriel čas

    heures pluriel d'affluence glavni poslovni čas (v trgovinah)
    heure d'arrivée, de départ ura prihoda, odhoda
    heure du berger ura zaljubljencev
    heures de bureau uradne, poslovne ure
    heures de caisse blagajniške ure
    heure de clôture policijska ura (za gostilne, itd.)
    heure de consultation ordinacija (čas)
    heure d'été poletni čas
    heure de l'Europe centrale srednjeevropski čas
    heure H (militaire) čas X, tajna ura napada ali kake druge akcije
    heures d'interdiction čas zapore, prepovedi
    heure locale lokalni čas
    heures de loisir prosti čas
    heures d'ouverture odprto (blagajniška okenca ipd.)
    heures de pointe konične ure, »špice« v (cestnem) prometu
    heure de réception čas sprejemov
    heure du repas čas obeda
    heures de service delovne, uradne ure
    heure supplémentaire nadura, dodatna ura
    heure de travail delovna ura
    heure de vol ura letenja
    à l'heure o pravem času, natančno ob uri, na uro
    à l'heure actuelle sedaj, trenutno
    à une heure avancée v pozni uri, pozno ponoči
    à cette heure, à l'heure qu'il est sedaj, trenutno, danes
    à l'heure dite ob določenem času
    à une heure indue ob neprimernem času
    à l'heure militaire z vojaško točnostjo
    à quelle heure? ob kateri uri? obkorej? kdaj?
    à ses heures kadar mu prija, ob njegovem času, občasno
    à l'heure sonnante ob udarcu ure
    à toute heure, à toutes les heures ob vsaki uri, ob vsakem času
    il y a une heure pred eno uro
    avant l'heure predčasno, prezgodaj
    il est mort avant heure (še) mlad je umrl
    d'une heure à l'autre v kratkem, vsak hip, vsako uro, vsak trenutek
    d'heure en heure od ure do ure, postopoma
    de bonne heure zgodaj, rano
    des heures entières, durant des heures cele ure, več ur
    par heure vsako uro, na uro
    pour l'heure za sedaj, zaenkrat
    pour le quart d'heure v hipu, v trenutku
    deux heures de suile dve zaporedni uri
    sur l'heure takoj, na mestu, v trenutku, v hipu
    tout à l'heure takoj, kmalu; ravnokar, pravkar
    à tout à l'heure! takoj (zopet) na svidenje!
    l'heure est avancée pozna ura je že
    c'est, il est l'heure de čas je, da
    il est deux heures ura je dve
    quelle heure est-il? koliko je ura?
    son heure a sonné, est venue njegova zadnja ura je odbila, prišla
    la bonne heure pravi trenutek
    à la bonne heure! tako je prav!
    heure suprême zadnja, smrtna ura
    en dernière heure on nous apprend que ... v zadnjih vesteh smo obveščeni, da ...
    heure exacte točen čas
    grande, petite heure dobro, slabo uro
    les huit heures, la journée de huit heures 8-urni delovni dan
    quart d'heure de Rabelais trenutek, ko je treba plačati zapitek, neprijeten trenutek
    avancer, retarder l'heure pomakniti uro naprej, nazaj
    avoir l'heure imeti točen čas
    avoir de bons et de mauvais quarts d'heure biti muhast
    n'avoir pas une heure à soi niti trenutka časa ne imeti
    n'avoir pas une heure de repos nobene mirne minute ne imeti, biti skrajno zaposlen
    chercher midi à 14 heures iskati težave, kjer jih ni
    convenir d'une heure avec quelqu'un dogovoriti se s kom za uro
    demander l'heure à quelqu'un vprašati koga, koliko je ura
    être à l'heure biti točen, točno iti (ura)
    n'être pas à l'heure ne iti prav (ura)
    faire des heures supplémentaires delati nadure
    mettre à l'heure naravnati (uro)
    prenons heure pour demain določimo uro (sestanka) za jutri
    prendre l'heure primerjati uro po
  • imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

    en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
    s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
    ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
    s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
    s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
    imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
    imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
    imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
    imposer le respect zbujati spoštovanje
    imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
    imposer une ville naložiti davke mestu
    imposer les boissons obdavčiti pijače
    je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
    s'en laisser imposer pustiti si vplivati
    s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
    la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti