revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)
en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti
Zadetki iskanja
- rêver [rɛve] verbe intransitif sanjati (tudi figuré) (de o); fantazirati (tudi familier, figuré)
rêver à, sur quelque chose misliti na kaj, premišljevati o čem; verbe transitif sanjati, sanjariti (quelque chose kaj), videti v sanjah; izmisliti si neverjetne stvari; figuré hrepeneti (quelque chose po čem)
j'ai rêvé de lui sanjalo se mi je o njem
je rêve d'aller en Saisse sanjam o tem, da bi šel v Švico
rêver la gloire, la richesse sanjati o slavi, o bogastvu
rêver à un projet premišljevati o načrtu
rêver tout éveillé zidati gradove v oblake; videti strahove
on croit rêver, il me semble que je rêve! človek bi mislil, da sanja, neverjetno! (začudenje)
il en rêve la nuit o tem še ponoči sanja, to ga je čisto obsedlo
il ne rêve que plaies et bosses on je zelo prepirljiv - revivre* [rəvivrə] verbe intransitif zbuditi se k novemu življenju; znova živeti, figuré obnoviti se; preroditi se
revivre sa vie v duhu preživeti še enkrat svoje življenje
il revit dans son fils on živi znova, dalje v svojem sinu
je me sens revivre quand fe suis à la montagne čutim se prerojenega, kadar sem v hribih
faire revivre (zopet) oživiti, obuditi spet k življenju; dati komu znova pogum, upanje
faire revivre une mode, un usage obnoviti neko modo, navado - révolution2 [-sjɔ̃] féminin revolucija, nasilen političen prevrat; preokret, preobrat, (popolna) preobrazba; familier živahno, a kratko razburjenje
révolutions atmosphériques atmosferične spremembe
la Révolution francoska revolucija leta 1789
la révolution russe ruska revolucija (1917)
révolution industrielle revolucija v industriji
révolution dans les arts, dans les idées revolucija v umetnostih, v idejah
révolution bourgeoise, prolétarienne, sociale, socialiste meščanska, proletarska, socialna, socialistična revolucija
Révolution d'Etat (vieilli) državni prevrat
la victoire de la révolution sur la réaction zmaga revolucije nad reakcijo
une révolution éclate revolucija izbruhne
on vient de cambrioler une boutique, tout le quartier est en révolution pravkar so vlomili v neko trgovino, vsa (mestna) četrt je v velikem razburjenju - rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič
ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima - rire*2 [rir] verbe intransitif smejati se; biti vesel; rogati se, norčevati se (de quelqu'un iz koga); požvižgati se (de quelque chose na kaj)
se rire šaliti se; ne resno vzeti (de quelque chose kaj)
pour rire za šalo, v šali
rire du bout des dents, des lèvres, rire jaune prisiljeno se smejati
rire sous cape, dans sa barbe v pest se smejati
tout rit à nos désirs vse gre po naši želji
rire aux éclats, à gorge déployée krohotati se
rire aux dépens de quelqu'un smejati se na račun kake osebe
rire aux anges smejati se v sanjah (o otroku)
j'ai failli mourir de rire skoraj umrl sem od smeha
rire aux larmes do solz se smejati
faire rire quelqu'un spraviti koga v smeh
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
il n'y a pas là de quoi rire to ni prav nič smešno
mourir de rire umirati, pokati od smeha
rire comme un bossu, comme une baleine, comme un fou krohotati se
prêter à rire izzivati smeh, da(ja)ti povod za smeh
pouffer, se pâmer de rire pokati od smeha
se tordre de rire zvijati se od smeha
rire sans sujet, hors de propos, pour un rien, à tout bout de champ brez razloga, neumestno, za prazen nič, pri vsaki priložnosti se smejati
avoir toujours le mot pour rire vedno imeti smešno, zabavno opazko; biti duhovit
(populaire) c'est pour de rire to je zelo smešno
il se rit de vos menaces on se roga, smeji vašim grožnjam, se požvižga na vaše grožnje
il rit de toutes les remontrances qu'on lui fait on se požvižga na vse opomine, vsa svarila
histoire de rire za šalo
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje - robinet [rɔbinɛ] masculin (vodna, plinska) pipa
robinet à eau, d'essence, à gaz pipa za vodo, za bencin, za plin
robinet d'eau tiède (figuré, familier) dolgočasen blebetač
c'est un vrai robinet (figuré, familier) on je zelo klepetav
fermer le robinet zapreti pipo, familier ničesar, nobenega denarja ne imeti
ouvrir, tourner, lâcher la robinet odpreti pipo - roják, -inja compatriote moški spol, ženski spol
kakšen rojak je on? de quel pays est-il?
rojaka sva si nous sommes du même pays (ali de la même région) - román roman moški spol
grozotni roman roman noir (ali d'épouvante)
ključni roman roman à clef
kriminalni roman roman policier
ljubezenski roman roman d'amour
malovreden, kičast roman mauvais roman, roman à quatre sous, familiarno roman de chez la portière
pastirski roman roman pastoral
roman v pismih roman épistolaire (ali par lettres)
pustolovski roman roman d'aventures
sentimentalni roman (s srečnim koncem) roman à l'eau de rose
viteški roman roman de chevalerie (ali de cape et d'épée)
roman prenesen na (filmsko) platno roman porté à l'écran
iz tega bi lahko napravili roman on pourrait en faire un roman - rouscailler [ruskaje] verbe intransitif, populaire, vieilli govoriti; populaire protestirati, zabavljati
il est toujours en train de rouscailler on vedno zabavlja, godrnja, nerga, protestira - rouspéter [ruspete] verbe intransitif, populaire zabavljati, nergati, godrnjati, protestirati
il n'est jamais satisfait, il rouspète toujours on ni nikoli zadovoljen, vedno nerga, godrnja, zabavlja, protestira - ruine [rɥin] féminin (večinoma pluriel) razvalina; figuré razpad, propad; izguba premoženja; gospodarski propad; propadanje, poguba; pluriel razvaline, ruševine
tomber en ruines razpadati, rušiti se
être en ruines biti v ruševinah
ce n'est plus qu'une ruine, c'est une ruine d'homme on je samo še razvalina, je popolnoma propadel
menacer ruine podirati se, rušiti se, razpadati
aller, courir à sa ruine iti, drveti v (svojo) pogubo
la ruine d'une théorie propad, konec neke teorije
être enseveli sous les ruines biti pokopan pod ruševinami
l'entretien de ma voiture est une ruine vzdrževanje mojega avtomobila stane ogromno denarja - ruser [rüze] verbe intransitif uporabljati zvijače, trike; zvijačno ravnati, zvitorepiti
il sait ruser pour arriver à ses fins on zna zvitorepiti, da doseže svoj namen - rustre [rüstrə] masculin neotesanec, surovež, surovina; vieilli kmet
se conduire comme un rustre neotesano se obnašati
il est un peu rustre on je nekoliko neotesan - sa [sa] pronom, féminin njegova, njena; svoja
Pierre et sa femme Peter in njegova žena
Marie et sa mère Marija in njena mati
il aime, elle aime son cousin, sa cousine on, ona ima rad(a) svojega bratranca, svojo sestrično - saint, e [sɛ̃, t] adjectif svet; pobožen; posvečen (zemlja); masculin, féminin svetnik, -ica -
la Saint-Martin Martinovo
la Saint-Jean Šentjanževo
la Saint-Sylvestre Silvestrovo (31. 12.)
la Saint-Charlemagne šolski praznik v čast Karla Velikega, ustanovitelja šol
les saints de glace ledeni svetniki (možje)
le saint des saints del jeruzalemskega svetišča, v katerem je bila skrinja zaveze; najsvetejše
Ecriture féminin sainte (religion) sveto pismo
jeudi masculin, vendredi masculin saint veliki četrtek petek
les feux de la Saint-Jean kres
les Lieux saints Sveta dežela, Patestina
Ville féminin sainte Jeruzalem
toute la sainte journée ves ljubi (božji) dan
petit saint, petite sainte (ironično) oseba, ki hoče veljati za krepostno
faire le petit saint hinavsko se delati krepostnega
ce n'est pas un petit saint on ni naiven, nedolžen, pošten
ce n'est pas un saint on ni popoln
comme on connaît ses saints on les honore z vsakim ravnamo po njegovem značaju, po njegovih zaslugah
prêcher pour son saint svetovati, hvaliti nekaj, s čimer bi koristili sebi
ne savoir à quoi saint se vouer ne vedeti ne naprej ne nazaj
il vaut mieux s'adresser à Dieu qu'à ses saints bolje je, obrniti se na šefa kot na njemu podrejene - saloperie [salɔpri] féminin umazanost, populaire svinjarija; kvanta; slab dovtip; stvar brez vrednosti, zelo slabe kakovosti
on lui a fait là une belle saloperie! svinjsko so mu jo tu zagodli! - samó seulement, ne … que, simplement, uniquement, purement (et simplement)
samo da pourvu que (+ subjunktiv)
imam samo dve sestri je n'ai que deux sœurs, j'ai seulement deux sœurs
ne samo … temveč tudi non seulement … mais aussi (ali encore)
vsi, samo on ne tous excepté (ali sauf) lui
to so samo laži ce ne sont que des mensonges, purs mensonges!
samo igra se il ne fait que jouer, il ne cesse de jouer
samo iz nečimrnosti par pure vanité
samo če na to pomisli(m) rien que d'y penser
imam samo še 100 frankov je n'ai plus que 100 francs
samo ne lagati! surtout ne pas mentir - sans-gêne [sɑ̃žɛn] adjectif, invariable neženiran; masculin, invariable neženiranost, neprisiljenost; nevljudnost, drznost
il est vraiment sans-gêne d'emprunter ainsi on se res nič ne ženira, ko si tako izposojuje
agir avec sans-gêne neženirano ravnati, postopati - sans-souci [sɑ̃susi] adjectif, invariable brezskrben; masculin, invariable brezskrbnež
il est vraiment sans-souci on se zares za nobeno stvar ne vznemirja, si ne dela skrbi